Meta Černoga

Skoraj ga ni človeka, ki ga ne bi kdaj zabolelo v križu, manj pogosto tudi v vratni hrbtenici. Po statistikah kar 65 odstotkov aktivnega prebivalstva išče zdravniško pomoč zaradi bolečin v križu. Vzrokov za bolečine v križu in vratu je veliko, vendar so najpogostejši vzrok spremembe v medvretenčni ploščici in posledice takih sprememb. Natančnega vzroka za težave pa včasih tudi ortopedi ne najdejo, pravi ortoped prof. dr. Janko Popovič, dr. med.

Zaradi kakšnih težav ljudje najpogosteje obiščejo ortopeda?

"Najpogostejše težave, ki zahtevajo pregled pri ortopedu, so degenerativne spremembe na hrbtenici, najpogosteje bolečine v križu in tudi degenerativne spremembe v sklepih. Najpogostejše obolenje na hrbtenici so spremembe na medvretenčni ploščici. Med vretenci leži medvretenčna ploščica ali diskus, ki je sestavljena iz treh različnih delov: hrustančnih plošč zgoraj in spodaj, fibroznega obroča in pulpoznega jedra. Med obročem in jedrom ni jasne meje, te strukture prehajajo druga v drugo, s starostjo pa postane meja še bolj nejasna. Obroč se z leti rad 'trga', kar povzroči bolečine v križu, ker pulpozuno jedro draži živčne končiče v zunanjih delih obroča. Zato tudi bolečina. Ko se ta obroč popolnoma raztrga in če je to na mestu, kjer potekajo živčne korenine, potem pritisne na živčno korenino in pride do draženja živčne korenine, ki tvori živec, imenovan nervus ischiadius - išiasni živec."

Ljudje velikokrat mešajo išias z drugačnimi bolečinami v križu. Po katerih znakih najlaže prepoznamo, da gre za išias?

"Zelo pogosto se govori o išiasu, čeprav gre velikokrat tudi za druga obolenja. Pri išiasu se bolečina največkrat pojavi v križu. Traja lahko dan, dva, lahko celo več tednov. Lahko poneha in se ponovno pojavi, v določenem času pa se bolečina iz križa razširi še vzdolž noge. Torej bolečina prehaja iz hrbtenice po zadnjem delu stegna, nato po goleni v stopalo."

Koliko pa na stopnjevanje bolečine vplivajo zunanji dejavniki, na primer vreme?

"Zagotovo lahko vplivajo podhladitve, prav tako vremenske spremembe, vendar pravi išias, ki je povzročen po pritisku na živec, boli ne oziraje se na vreme."

Kdaj k ortopedu

Bolečina je lahko akutna ali pa dolgotrajna. Kdaj je treba obiskati ortopeda?

"Največkrat je bolečina v križu ponavljajoča se ali akutna, včasih se pojavi sočasno v križu in v nogi. Največkrat pa je bolečina v križu predhodni znak išiasa. Če bolečina v križu traja tri dni ali več, zlasti pa, če se širi še v nogo, je treba obiskati ortopeda. Bolje je, da bolnik pride čim prej, da ugotovimo, kaj je vzrok, in da lahko ukrepamo. Če je bolečina le v križu, potem svetujemo, da bolnik leži, vzame sredstva proti bolečinam in greje križ. Če po treh dneh bolečina ne popusti, je treba obiskati zdravnika. Še posebno če se hkrati pojavi še bolečina v nogi, prav tako če nastopijo še kakšne motnje v moči stopala ali cele noge, saj je tedaj zelo verjetno potrebna hitra operacija. Če ni nevroloških izpadov, torej ni oslabljene moči, se lahko z operativnim posegom počaka. Znano je, da se 92 odstotkov hernij pozdravi tudi brez operacije s konservativnim načinom zdravljenja: ležanje, zmerno gretje, sredstva proti bolečinam, fizikalna terapija za krepitev muskulature, obsevanje, zelo dobro je po prebolelem išiasu tudi zdravljenje v toplicah."

Je išias povezan s starostjo?

"Najpogosteje se obolenja zaradi išiasa pojavijo med 30. in 50. letom, po 60. letu so zelo redka, saj diskus degenerira in se spoji z obročem, zato je tako hudih težav manj. Tedaj pa so večje težave zaradi degenerativnih težav sklepov in utesnitev hrbteničnega kanala zaradi degenerativnih sprememb, ki pa prav tako lahko povzročajo bolečine. Gre za stenozo spinalnega kanala. Tudi tedaj nastopijo bolečine v nogi, vendar največkrat pri hoji, pri počitku oziroma ležanju takih težav ni. Pri herniji so težave praktično stalne."

Spremembe na vratni hrbtenici

Kdaj je pri degenerativnih spremembah potrebna operacija?

"Dokler bolečine popustijo po konservativnem načinu zdravljenja, na operacijo ni treba misliti. Če gre pri stenozi za resnejše težave, pa ni druge rešitve kot operacija, vendar to ni pogosto."

Spremembe na vratni hrbtenici prav tako lahko povzročajo hude bolečine.

"Take spremembe so pogostejše pri ženskah. Najpogosteje pride do okvar med petim in šestim vratnim vretencem ter šestim in sedmim vretencem, lahko pa nastanejo tudi hernije. Iz vratnega dela hrbtenice gredo bolečine v roko, bolnik čuti oslabljeno moč, mravljinčavost, otrdelost zgornjih okončin. Prav tako kot pri ledveni hrbtenici se poskuša bolečine odpraviti s konservativnim zdravljenjem. Če so težave hude, je treba narediti preiskave in se odločiti tudi za operacijo."

So s temi spremembami povezane bolečine v ramenskem delu?

"Bolečine v ramenih so najpogosteje pogojene s spremembami na rastišču mišic. V ramenu so štiri mišice, ena izmed teh se zelo pogosto natrga. Skoraj petdeset odstotkov ljudi po 50. letu ima natrgano to mišico. Lahko pride do vnetja sluznega mešička, ko se ta vname, pa začne hudo boleti. Z injekcijo in zdravili se bolečina utiša, če pa še traja, je treba mišico z operacijo zašiti, vendar je to redko."

Opažate, da je težav s hrbtenico v današnjem času, ko je večina ljudi na delovnem mestu v prisilni drži, več kot nekoč?

"V mednarodnem združenju ortopedov (International society for the study of the lumbar spine) se ugotavlja, da je bolečin v hrbtenici danes več in da je to zelo verjetno zaradi načina današnjega življenja. Zanimivo je, da je spoštovani prof. Edvard Pohar, ki je bil zdravnik v partizanih, dejal, da išiasa takrat praktično sploh ni bilo. Tudi pri kmetih takih obolenj ni veliko, ker imajo raznovrstno delo. Velikokrat take težave povzroča prav prisiljena drža. Človeško telo je ustvarjeno za gibanje, ne le za sedenje. Tudi delo z računalnikom in predvsem uporaba računalniške miške povzročata obolenja, ki jih prej ni bilo, na primer bolečine v komolcu, sindrom karpalnega kanala in podobno."

Pri bolečinah v sklepih in hrbtu bolniki velikokrat uporabljajo različne naravne pripomočke, mazila in podobno. Jih priporočate?

"Eden od vzrokov za bolečine v hrbtenici je tudi psihogene narave, zato nikomur ne rečem, naj ne uporablja pripravka, če mu pomaga in bistveno - če mu ne škodi. Včasih je učinek, tudi če gre za placebo, torej zdravilo z nedelujočo substanco. To dokazujejo različne študije zdravil, ki dokazujejo, da delujoča snov deluje pri 60 odstotkih bolnikov, pri 30 pa ima tudi nedelujoča snov učinek. Kako torej to razumeti? Bolj skrb zbujajoči pa so medsebojni učinki uživanja različnih zdravil. To je pri nas premalo urejeno, ni zadosti strokovnjakov, ki bi poznali sopojave enega in drugega zdravila. Zato mora biti bolnik pazljiv in povedati vsakemu zdravniku, kaj jemlje. Žal pa tudi veliko zdravnikov ne pozna učinkov zdravil drugih specialnosti, zato bi bilo nujno skupno sodelovanje farmacevta in zdravnika."