V Društvu za podporo Tibetu celo menijo, da je vodstvo DZ s tem, ko je dovolilo postaviti to razstavo, pristalo na prizadevanja kitajske države, da zamaskira mračno stran življenja na Kitajskem, in s tem na "lažno propagando v srcu slovenske demokracije".

Od začetka okupacije Tibeta pred 60 leti so Kitajci pobili več kot milijon ljudi, uničili več kot 6000 samostanov, na tisoče ljudi strpali v zapore. Nasilno so zatrli proteste v času olimpijskih iger v Pekingu. Tibetancem sistematično omejujejo svobodo izražanja in združevanja ter versko svobodo, (politične) zapornike pretepajo, mučijo z elektrošoki, menihe in nune pa silijo k spolnemu občevanju in torej h kršitvi njihovih zaobljub, je v pismu predsedniku državnega zbora Pavletu Gantarju v imenu društva zapisal Boris Simončič. V njem opozarja tudi na ravnanje kitajskih oblasti z ujgursko manjšino, pa na to, koliko smrtnih kazni izvršijo, kako prebivalcem omejujejo dostop do informacij in kako nečloveško ravnajo s svojo delovno silo.

Pismo je Gantar dobil včeraj in bo nanj še odgovoril, za Dnevnik pa je očitke zavrnil. "To je razstava o deželi, ne pa o političnem režimu. Razstava, pripravljena ob 60-letnici ustanovitve republike Kitajske, nima kritičnega naboja, kar je razumljivo, saj jo je v sodelovanju s skupino poslancev za prijateljstvo s Kitajsko pripravilo kitajsko veleposlaništvo," je dejal in še dodal, da se "državni zbor s to razstavo ne opredeljuje do Tibeta in tudi ne prejudicira, da je v Tibetu vse v redu." Miran Potrč, ki sicer ni član skupine za prijateljstvo z LR Kitajsko, ki jo vodi Samo Bevk, SD, pa je razloge za organizacijo te razstave pojasnil takole: "Poslanci imamo spoštljiv odnos do prizadevanj Tibeta, a dejstvo je tudi, da je Kitajska velesila, s katero si želimo imeti čim boljše odnose..."

Boris Simončič se v pismu še sprašuje, ali se bodo slovenski politiki z dalajlamo, ki bo na povabilo mariborske občine, Prve gimnazije in mariborske univerze Slovenijo obiskal med 12. in 14. aprilom, srečali "z enakimi smehljajočimi obrazi, kot so se s Kitajci". Naše poizvedovanje je pokazalo, da je za zdaj še veliko vprašanje, ali se bodo s tibetanskim duhovnim voditeljem in Nobelovim nagrajencem sploh srečali. Iz DZ so nam sporočili, da srečanje z dalajlamo zaenkrat ni v programu aktivnosti predsednika Gantarja. Ob tem so še pojasnili, da je pobudo za razstavo dalo kitajsko veleposlanišvo ter da so z njim le uskladili organizacijske vidike razstave (število razstavljenih fotografij je bilo precej manjše od predlaganega). Uradnega odgovora na vprašanje, ali se bo z dalajlamo morebiti srečal premier, včeraj še nismo dobili, neuradno pa smo izvedeli, da obisk ni načrtovan, da pa je za dokončni odgovor še prezgodaj. V kabinetu predsednika države pa so nam povedali, da na predsednika ni bila naslovljena še nobena pobuda za srečanje, precej verjetno pa je, da bo ravno v času obiska dalajlame odpotoval na državniški obisk na Madžarsko.

Leta 2002 so dalajlamo na obisku v Sloveniji sprejeli predsednik države Milan Kučan, predsednik državnega zbora Borut Pahor in premier Janez Drnovšek. A odtlej je minilo že veliko časa. Srečanja z dalajlamo, ki jih kitajske oblasti praviloma vnaprej obsodijo, ohladijo odnose z velesilo. Ameriški predsednik je dalajlamo prejšnji mesec kljub glasnim grožnjam Kitajcev z ohladitvijo odnosov sprejel, toda za zaprtimi vrati in brez novinarjev.