V rušilnem potresu, ki je v soboto okoli 3.30 prizadel Čile z močjo 8,8 po Richterjevi lestvici, je po zadnjih podatkih umrlo najmanj 300 ljudi, vendar pričakujejo, da bo žrtev še več. Epicenter potresa so locirali 100 kilometrov stran od drugega največjega mesta v državi Concepcion in 300 kilometrov jugozahodno od Santiaga, prestolnice Čila. Ameriški strokovnjaki so ocenili, da je šlo za tako imenovani megasunek (ko se ena tektonska plošča spusti pod drugo), kakršnega so zabeležili leta 2004 v Indijskem oceanu in ki je sprožil smrtonosni cunami. Sicer Čile sodi med potresno najbolj ogrožena območja na svetu. Leta 1960 ga je prizadel potres z močjo 9,5 stopnje po Richterjevi lestvici. Takrat so našteli 1655 smrtnih žrtev, dva milijona ljudi pa je ostalo brez strehe nad glavo. Popotresni val je nato terjal smrtne žrtve vse do Havajev in Japonske.

Posledice potresa so grozljive. Globoke razpoke na cestah, porušeni mostovi, porušene stavbe, poškodovanih je kar milijon in pol stavb. Oskrbi z elektriko in vodo ter telefonske linije so prekinjene. Prestrašeni prebivalci so noč pričakali na prostem, saj se močni popotresni sunki kar vrstijo. Nekateri nimajo več doma. Po besedah čilske predsednice v odhajanju Michelle Bachelet je potres prizadel dva milijona ljudi. V nekaterih regijah je razglasila izredno stanje. Zagotovila je, da so vsi reševalci na terenu in iščejo preživele. Tako so izpod ruševin v mestu Concepcion, ki ga je potres najbolj prizadel, rešili 30 ljudi, pod ruševinami ene izmed stavb pa je še vedno ujetih najmanj 100 ljudi.

Vodja reševalcev Marcelo Plaza je dejal, da potrebujejo gorivo za stroje in pitno vodo za prebivalce. Novoizvoljeni predsednik Sebastian Pinera, ki bo vodenje države prevzel čez dva tedna, bo imel težko nalogo, saj je potres povzročil ogromno gospodarsko škodo.

Potres je sprožil popotresni val, ki je potoval po Tihem oceanu. Cunami, ki je zadel ob otočje Juan Fernandez, je zahteval najmanj pet smrtnih žrtev, 10 ljudi pa pogrešajo. Čeprav so v Pacifiškem centru za cunamije opozorili, da bi lahko bili Havaji tarča močnejšega vodnega vala, pa se je na srečo za tamkajšnje prebivalce in številne turiste vse dobro izteklo. Valovi niso povzročili nobene škode, življenje pa se je vrnilo v ustaljene tirnice.

Francosko Polinezijo so dosegli slaba dva metra visoki valovi, a o večji škodi ne poročajo. Podobno je bilo v Kaliforniji, pa v Avstraliji in na Novi Zelandiji.

Japonska vztraja

Pacifiški center za opozarjanje pred cunamiji je sporočil, da nevarnosti uničujočega vala ni več. Njihovi predstavniki pa so dodali, naj se vsaka država sama odloči, ali bo to upoštevala. Japonska opozorilo še naprej upošteva. Tam so evakuirali prebivalce obalnih mest na severu, saj so od pristojnih služb prejele podatek, da se jim približuje trimetrski val. Evakuirali so najmanj 320.000 ljudi. Nazadnje so bili valovi visoki 1,20 metra. Valovi so poplavili pristaniški del mesta Nemuro, o morebitnih žrtvah pa ne poročajo. Cunami je potreboval kar 18 ur za pot na drugo stran Tihega oceana.

Prebivalce so evakuirali tudi Rusi na Kurilskih otokih, polotok Kamčatko pa so že zalili manjši valovi, visoki 80 centimetrov, ki niso povzročili škode.

Mednarodne humanitarne organizacije ocenjujejo, da bo škoda precej manjša kot na Haitiju. Mednarodni odbor Rdečega križa je za nujno pomoč Čilencem za zdaj sprostil 205.000 evrov, na pomoč se pripravljajo še druge organizacije.

Med žrtvami ni Slovencev

Evropska unija, ZDA in Kitajska so že ponudile pomoč prizadetim v Čilu, vendar pa slednji zanjo še ni uradno zaprosil. V okviru EU bo pomagala tudi Slovenija, so pojasnili na slovenskem zunanjem ministrstvu, kjer so hkrati potrdili, da za zdaj nimajo podatkov, da bi bili med žrtvami Slovenci.

EU bo poslala v Čile za tri milijone evrov nujne pomoči. Španija, ki trenutno predseduje EU, je pripravljena koordinirati pomoč, tako kot je to storila že v nedavnem potresu na Haitiju.