Predsednikova prva podobna pobuda, ki jo je dal po razsodbi Meddržavnega sodišča v Haagu leta 2007, v parlamentu ni dobila podpore, najverjetneje pa bo tudi tokratna iniciativa dočakala enako usodo.

Glede podpore obsodbi zločina se ne morejo sporazumeti niti vse stranke vladajoče koalicije. Socialisti namreč zahtevajo, da se z resolucijo obsodijo vsi vojni zločini, storjeni na območju bivše Jugoslavije. Načelna podpora opozicijskih stranka ne pomeni tako rekoč nič zaradi pogojev, ki jih ob tem postavljajo. Opozicija zahteva, naj se ne uporabi pojma genocid ampak vojni zločin, naj se obsodi vse zločine iz vojn v devetdesetih letih in naj se pripravita dve resoluciji. V nasprotnem primeru bodo stališče o resoluciji zavzeli, ko bo resolucija v skupščini.

Predlogov ni manjkalo

Prvi predlog resolucije, ki so ga leta 2005 pripravile nevladne organizacije, je predvideval obsodbo genocida v Srebrenici in priznavanje zločina, storjenega v imenu Srbije. Poslanci so se takrat strinjali le, da je treba obsoditi vse vojne zločine. Zatem sta demokratska stranka in Srbsko gibanje obnove pripravila vsak svoj predlog resolucije. Na poziv predsednika Tadića leta 2007 so se s svojim predlogom odzvale tudi liberalnodemokratska stranka, liga socialdemokratov Vojvodine in zveza vojvodinskih Madžarov, lani pa so tri stranke zahtevale, da se 11. julij razglasi za dan spomina na genocid v Srebrenici. Soglasja pa ni niti zunaj parlamentarnih klopi. Nekateri podporniki obsodbe genocida v Srebrenici se sklicujejo na dejstvo, da je Evropska unija 11. julij razglasila za dan spomina na žrtve, kar moralno obvezuje tudi Srbijo. Drugi trdijo, da ima Srbija obveznost obsoditi srebreniški zločin na podlagi sodbe haaškega meddržavnega sodišča po tožbi Bosne in Hercegovine proti ZRJ. Vendar niti pri tem ni soglasja. Kot trdi Miloš Jovanović z inštituta za mednarodno politiko, omenjena sodba eksplicitno ne določa, da bi morala Srbija sprejeti kakršno koli resolucijo.

Nekateri strokovnjaki menijo, da bi bilo lahko takšno dejanje izraz politične volje. Vojin Dimitrijević, direktor beograjskega centra za človekove pravice, meni, da je Srbija pred meddržavnim sodiščem sprožila postopek glede legalnosti razglasitve neodvisnosti Kosova. "Ne moremo se obračati k nekemu sodišču in od njega pričakovati nekaj, kar je za nas pomembno, ob tem pa se delati Francoze glede minulih razsodb," meni Dimitrijević.

Vprašanje je, kako resolucijo uvrstiti na skupščinski dnevni red. Za obravnavo po hitrem postopku je namreč potrebno usklajeno besedilo, a tudi zahteva vlade ali predlog vsaj 84 poslancev. V primeru glasovanja bi obsodbo genocida v trenutnih razmerah podprlo 123 poslancev, medtem ko bi za resolucijo o obsodbi vseh vojnih zločinov glasovalo 127 poslancev.