Po vojni je bilo na Primorskem postavljenih več napisov Tito oziroma Naš Tito. Renški je bil eden največjih. "Razdiralci verjetno razmišljajo drugače kot mi. Mi menimo, da je bil ta del domovine priključen Sloveniji. Vsi, ki to razbijajo in ki te simbole razdirajo, mislijo, da bi bilo verjetno bolje, da bi ta zemlja ostala v rokah Italije," razmišlja Miran Pahor, ki vodi renško borčevsko organizacijo. Borci ne želijo, da bi se razvile polemike in da bi prihajalo do težkih besed tako kot pred leti ob rušenju napisa Naš Tito na Sabotinu, ko so zapele pesti ter je med privrženci in nasprotniki napisa letelo celo kamenje. "V Renčah smo ta napis videli kot nadaljevanje tistega, kar so partizani izborili med vojno. Ne gre za malikovanje lika maršala Tita, ampak je to priznanje njegovemu prispevku, da smo tukaj Slovenci, da imamo slovenske šole, da se ne borimo za zaščitni zakon, da imamo svojo državo."
Izvedeli smo, da bo borčevska organizacija v Renčah začela postopek za legalizacijo kamnitega napisa in ga poskušala spomeniško zaščititi. Seveda bodo napis tudi čim prej obnovili. Podlo dejanje neznancev so prijavili policiji. Borci upajo, da bodo nepridiprave tudi izsledili, podobno kot so jih na hribu nad Branikom, kjer so se spravili nad napis pred leti.
Naj spomnimo, da so na Sabotinu Matija Perko in somišljeniki najeli zemljišče z napisom Naš Tito prav zato, ker so jih motile 25 metrov visoke kamnite črke, ki so jih v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja postavili novogoriški mladinci.
