Nekdanji planet, ki so ga leta 2006 uvrstili med planetoide, spreminja barvo, ki iz rumeno-oranžnega prehaja v rdeč odtenek, zamrznjene dušikove površine na njem pa se povečujejo ali zmanjšujejo in na severu svetlijo, na jugu pa temnijo. Znanstveniki pravijo, da se Plutonovo površje nepričakovano spreminja bolj kot površina katerega koli drugega telesa v sončnem sistemu. V letih od 1954 do 2000 planetoid, pofotografiran z Zemlje, ni spremenil barve, v zadnjem desetletju pa je za od 20 do 30 odstotkov bolj rožnat.
To je mogoče razložiti s tem, da je na Plutonu veliko metana, ki vsebuje ogljik in vodikove atome. Ko vodik odpihnejo sončni vetrovi in drugi dejavniki, ostane na površinah ogljik, ki je temnejši in ima rdeč nadih.
Še vedno pa ni jasno, zakaj so spremembe tako hitre, kar bodo astronomi težko ugotovili.
Pluton potrebuje za obkroženje Sonca 248 let, zato ne vedo, kakšne so razmere na njem, ko je od njega najbolj oddaljen. Na najbolj oddaljeni točki je bil nazadnje leta 1870, torej desetletja prej, preden so ga odkrili.
