Hkrati bodo organizatorji akcije, Ekologi brez meja, naredili prvi digitalni register, v katerem bodo evidentirana divja odlagališča v Sloveniji. Za zdaj takega centralnega registra ni, posamezne popise odlagališč vodijo le nekatere občine. Leta 2006 ga je denimo naredila Mestna občina Ljubljana (MOL). Prešteli so več kot 1500 nedovoljenih odlagališč na Ljubljanskem polju, Iškem vršaju in območjih lokalnih vodnih virov. Njihova površina je skoraj 130.000 kvadratnih metrov. Kar dve tretjini odpadkov sta gradbeni, 11 odstotkov je komunalnih, preostalo so industrijski ter odpadki iz zdravstvene in veterinarske dejavnosti. Več kot 13 odstotkov odpadkov je nevarnih. Leta 2008 so na MOL popisali še 466 črnih odlagališč na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje. "Več kot polovica teh odlagališč je na vodovarstvenih območjih, na njih pa so skoraj v celoti odloženi gradbeni odpadki," je povedala Svetlana Čermelj z oddelka za varstvo okolja MOL.
Ocene, koliko je takih divjih odlagališč po vsej Sloveniji, so zelo različne, gibljejo se od 10.000 do 60.000. "Če upoštevamo najbolj pesimistične, to pomeni, da je na vsako slovensko naselje 10 odlagališč oziroma tri na vsak kvadratni kilometer," opisuje Dušan Plut, profesor na filozofski fakulteti, ki se ukvarja z varstvom naravnega okolja. Več kot tretjina odlagališč je aktivna.
Ekologi brez meja se bodo tako najprej lotili popisa smetišč s pomočjo letalskih posnetkov, združili bodo lokalne popise, popise Zavoda za gozdove Slovenije in drugih društev ter zbirali prijave občanov. Za zdaj so popisali približno 10 odstotkov odlagališč, ocenjujejo, glavnina dela jih čaka, ko bo skopnel sneg. "Za terensko delo ob sestavljanju registra bomo potrebovali približno 200 prostovoljcev že pred začetkom akcije," je opisal eden izmed vodij akcije Janez Matos.
