Prihajajo celo v skupinah, in to tako domači kot tuji ljubitelji starih predmetov. "Veliko je iskalcev ostalin. Še posebno tujci so dobro opremljeni in imajo modernejše naprave kot mi, ki jih sploh nimamo časa uporabljati. Poročajo nam o pravih ekspedicijah na Mrzli vrh, Matajur, Stol in druga, po ostalinah predvsem iz prve svetovne vojne bogata območja. Kot muzej nimamo nobene vloge ali pooblastila, da bi preprečili ta dejanja. Največ, kar je, lahko obvestimo policijo. Kolikor vem, do zdaj ni bil še nihče kaznovan, ki je odnašal kulturno dediščino iz naših krajev," je povedal Jože Šerbec, direktor Kobariškega muzeja.
V Posočju pa tudi na Krasu in Goriškem so iz ostalin prve svetovne vojne nastale številne zasebne zbirke. Danes veliko najdb konča na sejmih zbiralcev, mnogo jih odpeljejo čez mejo. Zadaj naj bi bila tudi močna ekonomija. Za pravi kaos, ki je na tem področju, naj bi bile odgovorne inšpekcijske službe na ministrstvu za kulturo. Vse, kar je pod zemljo in pod vodo, naj bi bilo last države. To je urejeno z odlokom in zakonom, ki pa se očitno ne izvaja. Očitno gre torej za slab predpis. Da predpis ni dober, trdijo mnogi zasebni zbiralci, ki menijo, da morajo predmeti na trg, ker naj bi šele tam dobili pravo ceno.
"Zakonodaja je jasna in mislim, da jo moramo spoštovati. Posameznik si predmetov ne more prisvajati. Le od kod takšna pravica," še meni Jože Šerbec in dodaja, da tisti, ki iščejo ostaline prve svetovne vojne, uničujejo ali pa odnašajo tudi druge plasti zgodovine. "Mi varujemo kulturno dediščino in ohranjamo spomin na dogodke izpred 90 let in več. Obnavljamo tudi ostaline v naravi, kjer pa vedno ne naletimo na razumevanje države," so še povedali v muzeju v Kobaridu.
Da lahko v naših krajih počne vsakdo, kar se mu zljubi, povedo podatki o preoranih pobočjih Matajurja pa uničeni travniki in pašniki nad Kobaridom in Idrskim z motorji motokros in terenskimi vozili.
