Podjetja opozarjajo, da jamstvena shema, kot ukrep, na katerega je pri premagovanju kreditnega krča stavila država, ne deluje. Kašno je vaše mnenje?
Delovanje sheme se izboljšuje, prav tako koriščenost kvot. Zagotovo pa shema ne rešuje gospodarske krize, a verjamemo, da že prispeva k boljšemu delovanju finančnih trgov.
Podjetja na eni strani pravijo, da banke ne dajejo posojil oziroma da so ta predraga. Banke ne drugi strani pojasnjujejo, da se je povpraševanje podjetij po posojilih zmanjšalo...
Večina prirastov novih virov za banke je prihajala iz tujine, kar se je s propadom Lehman Brothers ustavilo in banke so morale lani od septembra dalje vrniti okoli 1,8 milijarde evrov. Delno so to izgubo banke nadomeščale s sredstvi Evropske centralne banke, Banke Slovenije in ministrstva za finance, vskočila pa je tudi SID banka. Mi smo prepričani, da smo se pravočasno odzvali z dodatnim kreditiranjem. Pri prirastu posojil od 30. septembra lani do konca julija letos v višini 1,1 milijarde evrov na nivoju bančnega sistema je znašal doprinos SID banke 42 odstotkov. Če pogledamo le posojila nebančnemu sektorju, kjer je SID banka sicer dala posojila poslovnim bankam, a je to pogojevala s servisiranjem nebančnega sektorja, pa je ta delež 84 odstotkov.
Videti je, da vam je gospodarstvo zamerilo, ker ste posredovali le prek poslovnih bank in niste sami ugodneje neposredno servisirali gospodarstva. SID banka je državna banka in pričakovanja so bila velika...
Mi nimamo niti dovolj ljudi niti poslovalnic. Pet ljudi, ki se ukvarjajo s posojili, ne more nadomestiti ostalih nekaj sto, ki se v bančnem sistemu ukvarjajo s tem. Tega nismo sposobni niti logistično procesirati, poleg tega nimamo kreditne zgodovine in težko je servisirati novega komitenta. Nerealistično je 100.000 podjetij prevzeti naenkrat, tako da je bilo posredovanje prek poslovnih bank edini možen način. Agregatne številke pa kažejo, da je te obtožbe težko argumentirati.
Ali lahko s prstom pokažemo na krivca za nastanek posojilnega krča?
Za posamezno banko bi bilo v tem trenutku najbolje, če popolnoma ustavi kreditiranje. Za vsakega, ki zdaj kreditira, je verjetnost izgube nadpovprečno visoka, bistveno višja, kot je bila v preteklosti. Ta učinek je enak tudi na kreditnih zavarovanjih, kar dela naša SID - Prva kreditna zavarovalnica. A menim, da banke - kreditne zavarovalnice pa še manj - ne bi storile kaj takšnega in škodile dolgoročnim odnosom s komitenti. Indici so bili, ampak ni šlo tako daleč, da bi kakšna banka to dejansko počela.
Podjetniki opozarjajo, da so posojila poslovnih bank predraga, hkrati bančniki pojasnjujejo, da poceni, kot so bila dve leti nazaj, ne bodo nikoli več. Vi ste bančnik, pa kljub temu - ali so posojila res predraga?
Če bi imeli domači kapitalski trg bolj razvit, bi bilo tudi alternativ več. Zagotovo se odvisnost bank od financiranja v tujini, ki je postalo zelo oteženo, odraža tudi v obrestnih merah in te so zdaj za podjetja več kot dve točki dražja kot v Nemčiji ali v povprečju evrosistema. Če več podjetij povprašuje po istih virih, je pač cena višja. Je pa res, da so tudi depozitne obrestne mere višje pri nas, za odstotno točko, recimo. Cena denarja je v Sloveniji višja, in to na obeh straneh bančne bilance, žal pa je odstopanje večje na kreditni strani.
Ampak podjetja trdijo, da so posojila z jamstvi države še dražja od ostalih posojil...
Dejstvo je, da so v shemi podpovprečna posojila - več je podjetij z bonitetno oceno C, kot jih je sicer v sistemu, veliko več kot v sistemu je tudi podjetij z bonitetno oceno B in veliko manj kot v sistemu je v shemi podjetij bonitetne ocene A. Okoli 50 odstotkov posojil je šlo podjetjem z bonitetno oceno B, v strukturi financiranja pa je teh le 23 odstotkov. Podjetjem bonitete C je bilo namenjenih pet odstotkov posojil, medtem ko jih je v strukturi portfelja le odstotek, in podjetjem bonitetnega razreda A je šlo 44 odstotkov posojil z jamstvi države, v strukturi pa jih je 74 odstotkov...
In po kakšnem ključu banke v času krize bolj servisirajo podjetja slabših bonitet?
Saj jih ne, le v shemo so dajali več teh kreditov.
Ali v SID banki beležite povečanje mase posojil nasproti masi zavarovanj?
V bistvu raste kreditiranje hitreje kot zavarovanja. Mednarodni posli so namreč v krizi, saj so tipično bolj investicijske narave in ta del se je najbolj skrčil. Čeprav agregatno del, kjer smo mi udeleženi, še raste, tako investicije kot pozavarovanja kratkoročnih posojil.
Predsednik uprave vaše banke Sibil Svilan je v pogovoru za Dnevnik v začetku leta dejal, da, če ga citiram, "tudi zadnja leta niso bila povsem normalna. Tržne razmere so bile za gospodarstvo preveč pozitivne in spodbudne." S kakšnimi težavami se podjetja danes obračajo na vas? Ali še vedno prevladuje povpraševanje po posojilih za zagotavljanje likvidnosti?
Delež povpraševanja po posojilih za tekočo likvidnost ali refinanciranje obstoječih posojil se je zagotovo povečal v celotnem sistemu, enako se odraža tudi pri nas. Smo pa omejeni z nameni, zapisanimi v zakonu. Financiramo mednarodno gospodarske posle, namene na področju razvojnega bančništva, tukaj lahko gre le za nova financiranja, nove projekte.
Posojil za premagovanje likvidnosti torej ne podeljujete, kako pa je z reprogramiranjem kreditov?
Če gre za osnovni posel, za našega komitenta, ga obnavljamo, le da poskušamo to delati na bistveno daljše roke. Tudi sredstva, ki smo jih dali v banke, so za tri, pet, sedem, deset in 12 let, tako da ne gre le za volumen, ampak je tudi kakovost virov, ki smo jih zagotavljali, višja.
Za SID banko velja, da prevzema precej večja tveganja, kot so jih pripravljene prevzeti poslovne banke. Ali se je ta odnos v času krize kaj spremenil? Se obnašate kaj bolj tržno, če poenostavim?
Ker dela SID banka za račun države, se še vedno držimo tega principa. Pri zavarovanjih za račun države prevzema SID tudi nova tveganja, ki so zdaj postala netržna, recimo, ko gre za posle v Rusiji, delajo se novi posli z Iranom, Irakom. Na segmentu pozavarovanj beležimo 50-odstotno rast. Volumni sicer niso veliki, a tukaj prevzemamo nova tveganja. Sama Prva kreditna zavarovalnica je v osnovi tržni igralec in ne moremo reči, da je kakšna bistvena sprememba.
Koliko je finančna kriza prizadela SID banko na tujih, recimo vzhodnih trgih? Beležite kakšne večje odpise?
V bančnem delu vsaj za zdaj ni kakšnih večjih učinkov, v zavarovalnem delu pa se pojavljajo povečane zahteve po reprogramih. Trenutno imamo v postopku eno večjo škodo zaradi stečaja ruske banke. Zdaj se ugotavlja višina odškodninskega zahtevka, gre pa za okoli šest milijonov evrov.
Ali servisirate gradbeni sektor?
V Sloveniji teh projektov nismo financirali. Kar smo financirali, smo financirali v tujini. Ta del je brez sprememb. Kjer nam zakon dopušča, nismo spreminjali politike. V tem delu skušamo prevzemati večja tveganja kot ostale banke, ne moremo pa zanikati, da nismo tudi tukaj zaostrili zahtev. Kot vse banke, vendar mislim, da manj.
Ali ste v SID banki prejeli priporočila Banke Slovenije glede razvrščanja večkrat obnovljenih kratkoročnih posojil, za katere se odplačuje le obresti, med dolgoročna posojila?
To vprašanje je retorično. Okrožnica je šla na vse banke, tako da ni dvoma. Vendar priporočil regulatorja ne morem komentirati.
Kako se lahko državni SID banki zgodi, da ji stečajni upravitelj MIP prereka 11 milijonov evrov terjatev?
Gre za prvo fazo prerekanja. Stvar je še v postopku, mi menimo, da je prerekanje neupravičeno.
Ali je SID banka močno vpeta v podjetja, ki so zdaj v prisilnih poravnavah in stečajih. Pričakujete veliko odpisov na ta račun?
Stvari, ki so izbruhnile po začetku krize, v letošnjem letu še ne bodo prišle do faze odpisov. Te so zdaj v fazi ocene izgub in oblikovanja rezervacij. Glede tega smo kot druge banke zavezani k oblikovanju teh rezervacij po najboljšem vedenju glede na pričakovane izgube v prihodnosti in ta znesek seveda raste kot v vseh bankah. Kvantitativno pa se vidi v naših izkazih kot stanje oblikovanih rezervacij in slabitev.
Kakšni pa so ti odpisi vaše banke? Vzbujajo skrb?
V bančnem delu ne. V tem delu banka rezervacije oblikuje tekoče. Res bi moralo biti nekaj spregledanega, zamolčanega, da bi prišlo do šoka. V zavarovalnem delu, če ločimo Prvo kreditno zavarovalnico in kar delamo za državni račun, bo SID - Prva kreditna zavarovalnica nekoliko bolj prizadeta. Za državne račune je bilo v proračunu predvideno povečanje za deset milijonov evrov, pa za zdaj ni toliko škode, da bi bilo to ogroženo.
Tudi na Prvo kreditno zavarovalnico letijo očitki o ukinjanju limitov, zmanjševanju podpore poslovanja...
Za to dejavnost velja enako kot za banke, najbolje bi bilo, če bi prekinili servisiranje. Prva kreditna zavarovalnica je šla v razumnih okvirih v nadaljevanje podpore, povečuje se število limitov in število zavarovalnih pogodb. Je pa na drugi strani Prva kreditna zavarovalnica bolj omejena s pozavarovanji. Zadolžuje se na mednarodnih trgih, kjer se cena sicer dogovori za celo leto naprej, zato bo dražje šele s prihodnjim letom, a ne odobravajo več tako visokih limitov. Tako da Prva kreditna odobravanje novih posojil nadaljuje, ne more pa čez omejitve pozavarovalnic. Razlog je tudi, da pada promet podjetjem. Kjer gre za posle zunaj OECD, je lahko za državni račun vskočila SID banka, znotraj EU pa po evropski regulativi za državni račun tega ne moremo početi.
SID banke se je prijel naziv "Gasparijeva banka". Kakšen je vpliv ministra Mitja Gasparija v banki?
Ne vem, kako naj odgovorim. Neka povezava bi že po imenu sodeč morala biti. Če sta razvojni minister in razvojna banka, v strateškem smislu povezava zagotovo obstaja. A hkrati je povezava tudi z ministrstvom za finance, od koder prihaja predsednica nadzornega sveta, in ministrstvom za gospodarstvo, ki predseduje komisiji za pospeševanje mednarodne menjave pri SID banki. Glede na vlogo SID banke v krizi smo z ministrom Gasparijem povezani tudi zato, ker je ta vodja protikrizne skupine ministrov. Tudi ta naveza je, ki pa na dolgi rok ne bo obstajala.
