Rondoji prepuščeni sami sebi
"V preteklosti so bili rondoji prepuščeni sami sebi. Zame je bilo to nesprejemljivo," je včeraj oznanil Franc Kangler. "Moj interes je poskrbeti, da bodo krožišča dajala drugačni občutek občanom in vsem tistim, ki pridejo ali gredo po cesti iz Maribora. Potem bi si sleherni turist zapomnil Maribor po rondojih, kot si zapomnimo nekatera mesta v sosednjih državah." Na občini ne delajo na vrat na nos, temveč iščejo strokovne podlage za preureditev krožišč. "V novem turbokrožišču pod Pohorjem bi rad, da bi s kovinsko konstrukcijo in gondolsko kabino vse opozorili, da je v bližini Pohorska vzpenjača." Krožišče na Titovi cesti naj bi obiskovalce drugega največjega slovenskega mesta opomnilo, da je prišel v vinorodno območje. "Za krožiščem se namreč odpre pogled na Piramido, na naše gorice," argumentira Kangler.
Ker je v Bresternici krožišče v neposredni bližini prenovljenega veslaškega centra, bi po županovem prepričanju vanj kazalo postaviti dvojec ali četverec, ker bi tak čoln opominjal voznike, da je v neposredni bližini reka ali jezero. V krožišče na Studencih pa bi postavil zaščitnika vojske, ki bi opozarjal, da je v neposredni bližini prenovljene Kadetnice, arhitektonske znamenitosti iz leta 1856, ki je tesno povezana z zgodovino slovenstva. Kaj bi postavil v novo krožišče v Dogošah, ki ga bo občina začela graditi letos, še ne ve.
Kanlger si želi, da bi vsako krožišče dobilo neko vsebino, ob tem pa se zaveda, da bodo tudi ti njegovi načrti utegnili doživeti marsikatero kritično oceno urbanistov, arhitektov in umetnikov. "Mogoče je to nekomu smešno, jaz pač razmišljam z nekim okoljem. Tisti, ki pripravljajo strokovne podlage, razmišljajo podobno," je odločen župan.
Krožišče ni primeren prostor za urbane artefakte
"V mestu je mnogo boljših površin za umeščanje urbanih artefaktov, saj so krožišča odrezana od možnosti kontakta s pešci," je prepričan ugledni mariborski arhitekt Bogdan Reichenberg, ki je tudi predsednik mariborskega urbanističnega sveta. "Osebno sem proti temu, da bi v krožišča umeščali specifične simbolne ureditve ali spomenike, kot se je razpaslo v nekaterih manjših slovenskih mestih. Krožišča so del prometne ureditve in to naj tudi ostanejo. Če so v mestu, naj ponudijo pešcem udobne podhode ali se jih zazeleni."
