Tak oglas se je te dni pojavil v slovenskih časopisih, pravzaprav v ljubljanskem Dnevniku, na začetku kolumne Borisa Dežulovića, potem ko je predsednik HDZ in hrvaški premier Ivo Sanader v sredo nenadoma odstopil z vseh državnih in strankarskih funkcij ter v dramatičnem nagovoru javnosti sporočil, da se za vedno umika iz hrvaške politike.

Če se namreč Sanader za vedno umika iz hrvaške politike, ali to pomeni, da se umika iz politike nasploh, ali pa je odprt za kako drugo? Na primer - slovensko?

Vem, sliši se trapasto, a pomislite malo. Sam se na primer ne morem spomniti nikogar, ki bi v zadnjih desetih letih za slovenske nacionalne interese naredil več kot Ivo Sanader. Kadarkoli je slovenska vlada potrebovala kaj, s čimer bi odvrnila pozornost volilcev od dejanskih političnih problemov, je bil tukaj Sanader. In zmerom, ko bi se približale slovenske volitve, bi kaka hrvaška ribiška ladja zašla v slovenske teritorialne vode.

- Fuck! bi tako Janša razburjeno vrgel časopis na mizo. Novinarji so nas razkrinkali! Odkrili so, da se s Sanaderjem dogovarjamo za pomorske incidente v Piranskem zalivu.

- Res? bi ušlo Ruplu.

- Ja. Poglej, kaj pravijo: "Kadarkoli je slovenska vlada potrebovala kaj, s čimer bi odvrnila pozornost od dejanskih političnih problemov, je bil tukaj Sanader."

- Kaj bomo pa zdaj?

- Mogoče... bi zaskrbljeno zajecljal Janša, mogoče pa je vendar čas, da se umaknemo in odstopimo?

- Mogoče, bi zamišljeno odgovoril Rupel. A pomisli: ali ni tole zdaj, ta afera z incidenti, za katere se dogovarjamo s Sanaderjem, naš "dejanski politični problem"?

- Hm, ja... bi ga vprašujoče pogledal Janša. Na kaj meriš?

- Kako ne razumeš? Kaj naredimo, kadar hočemo pozornost volilcev odvrniti od dejanskih političnih problemov?

- Saj res, bi Janša poljubil Rupla na čelo. Ti si genij!

In že naslednji dan bi Ivo Sanader v dokumentacijo za pristopna pogajanja z Evropsko unijo podtaknil nekakšen zemljevid, s katerim bi prejudiciral mejo s Slovenijo, in takoj bi se vsa slovenska javnost ukvarjala s požrešnimi Hrvati in njihovimi ozemeljskimi zahtevami.

Za to pa je, bogme, vedel tudi Borut Pahor.

- Fuck! je pred dnevi Pahor razburjeno vrgel časopis na mizo. Novinarji so nas razkrinkali! Odkrili so, da se s Sanaderjem dogovarjamo za sabotaže poganjanj med Hrvaško in EU.

- Res? je ušlo Samuelu Žbogarju.

- Ja. Pravijo, da Sanader namerno izziva blokado hrvaških pogajanj: "Kadarkoli je slovenska vlada potrebovala kaj, s čimer bi odvrnila pozornost od dejanskih političnih problemov, je bil tukaj Sanader."

- Kaj bomo pa zdaj?

- Mogoče... je zaskrbljeno zajecljal Pahor, mogoče pa je vendar čas, da se umaknemo in odstopimo?

- Mogoče, je zamišljeno odgovoril Žbogar. A pomisli: ali ni tole zdaj, ta afera z blokado pogajanj, za katero se dogovarjamo s Sanaderjem, naš "dejanski politični problem"?

- Hm, ja... ga je vprašujoče pogledal Pahor. Na kaj meriš?

- Kako, da ne razumeš? Kaj naredimo, kadar hočemo odvrniti pozornost volilcev od dejanskih političnih problemov?

- Ti si genij! je Pahor poljubil Žbogarja na čelo.

In že naslednji dan je Ivo Sanader poslal dva miga hrvaškega vojnega letalstva v slovenski zračni prostor. To je bila genialna poteza: medtem ko so vsi upirali pogled v Piranski zaliv, sta jim dve hrvaški vojaški letali pred nosom prebili zvočni zid med Slovenijo in Hrvaško. Pahorjevi vladi je preostalo le, da se pozanima, ali finska Patria izdeluje vojaška letala.

- Fuck! bo jutri Ivo Sanader razburjen vrgel časopis na mizo. Novinarji so nas razkrinkali!

- Res? bo ušlo Borutu Pahorju.

- Ja. Pravijo, da namerno izzivam blokado hrvaških pogajanj!

- Mogoče je čas, da se umakneš in odstopiš?

Nekaj časa se bosta gledala, nato pa prasnila v smeh.

- Ni druge, bo na koncu rekel slovenski premier. Pahor, pokliči mi hrvaško premierko.

Skratka, dragi Slovenci, na vašem mestu ne bi preveč razmišljal. Pokličite številko iz oglasa boljšega, zanesljivejšega in Sloveniji bolj predanega premierja ne boste našli.