V tem primeru ima sistematično psihično nasilje svoj ekonomski cilj. Mobing pa se pojavlja tudi na isti hierarhični stopnji, pri čemer običajno zasledimo situacijo, ko določen posameznik, ob tihi ali glasni podpori skupine, trpinči drugega z namenom, da škodi njegovemu ugledu in ga prisili, da zapusti delovno okolje. Tako ljudje, ki izvajajo mobing, kot tudi ljudje, ki so žrtve mobinga, imajo nekatere psihične posebnosti.
Mobing povzroči padec delovne učinkovitosti, lahko se sesuje organizacijska klima, predvsem pa se žrtvam mobinga resno zamaje duševno in telesno zdravje. Zato je vitalnega pomena, da vodstvo sledi dogodkom, odnosom in klimi v lastnem podjetju, da odkrito opozarja na rešitve, ki jih lahko ponudi žrtvam mobinga, da pri tem ustvarja klimo, v kateri obstaja pozitivna komunikacija, da svoje vodje izobražuje v prepoznavanju mobinga in možnih ukrepih ter, kar je seveda najpomembnejše, da tudi dejansko ukrepa, ko naleti na konkreten primer mobinga. Za kaj takega pa potrebujemo dobre vodje - takšne ljudi, ki poznajo pomen konstantne, odprte, pozitivne, spodbudne komunikacije in ki so pozorni na medosebne odnose. Dober vodja ni tisti, ki koordinira, delegira in nadzira (kar je pogosto dojemanje "dobrega vodje"). Dober vodja ima v prvi vrsti socialni čut, komunikacijske spretnosti in je v pristnem stiku s podrejenimi. Če se vodstvo na mobing ne odzove odgovorno, lahko to resno ogrozi organizacijsko klimo, saj se z ignoriranjem situacije posredno sporoča, da je mobing sprejemljiv, torej se nikoli ne ve, kdo je lahko naslednji na vrsti za vlogo žrtve.
Barbara Petančič je psihologinja-svetovalka v Adeccu Adeccov nasvet objavljamo vsako četrto soboto v mesecu.
