Obseg prisilnih prodaj in bančnih zaplemb naložb, s katerimi so holdingi zavarovali svoja posojila, bo po mnenju poznavalcev razmer odvisen predvsem od naklonjenosti bankirjev za podaljšanje teh posojil. Razmerje med kratkoročnimi posojili holdingom, ki zapadejo v letošnjem letu, in dolgoročnimi posojili je po doslej zbranih podatkih kar 3,8 proti ena v prid kratkoročnih posojil. Infond Holding, Finetol, Maksima Invest in Center Naložbe pa na primer sploh nimajo dolgoročnih posojil.
Financiranje dolgoročnih naložb s kratkoročnimi posojili je bilo v zadnjih dveh letih prej pravilo kot izjema. Tako je denimo Infond Holding prevzem Pivovarne Laško in nakup četrtine Mercatorja financiral zgolj s kratkoročnimi posojili. Podobno sta se tudi Maksima Holding pri nakupu delnic Istrabenza in Istrabenz pri nakupu delnic Petrola posluževala pretežno kratkoročnega zadolževanja. Igor Bavčar in Nastja Sušinski, predsednika uprave Istrabenza in Maksime Holding, sta zaradi prekomernih dolgov že razglasila, da sta družbi insolventni, prvi mož Infond Holdinga Matjaž Rutar pa bo položaj poskušal reševati s pretvorbo posojil v lastniške deleže Infond Holdinga. "Poteze vodilnih v holdingih, ki so dolgoročne projekte financirali s kratkoročnimi posojili, so najmanj nelogične, v več primerih pa je šlo za zanemarjanje osnovnih ekonomskih pravil investiranja in precenitve bodočih denarnih tokov," opozarja Belič.
"Kratkoročno financiranje ni nobena težava, če je denar, sposojen pri bankah, plasiran v likvidne investicije, pri katerih je potencial rasti dober in se tudi realizira skozi začrtano obdobje," ocenjuje izvršni direktor Aktive Naložb Tadej Počivavšek. Vendar pa ob tem opozarja, da utegne družbe, ki so sredstva iz posojil investirala v portfeljske naložbe v Sloveniji in na balkanskih trgih, ki ne ustvarjajo stabilnega finančnega toka, doleteti usoda, "kot smo ji priče pri prvem holdingu, ki je objavil insolventnost (op. p. Istrabenz)".
Kot pojasnjuje direktor enega od holdingov, ki je želel ostati neimenovan, pa so dejanske razmere še hujše, saj trenutno nihče ne ve, koliko opcijskih in terminskih pogodb ter skritih obveznosti imajo naši holdingi. Porazne rezultate poslovanja in nerazumno visoko najemanje posojil bodo morali predsedniki uprav na letošnjih skupščinah obrazložiti tudi svojim delničarjem ali pa tvegati, da bodo ti zahtevali izredne revizije poslovanja, ki jim utegnejo slediti tudi odškodninske tožbe.
matjaz.polanic@dnevnik.si
