Cirila Jeršin, velika zmagovalka resničnostnega šova Kmetija, ki si je svojo zmago priborila s trdim delom, priljubljenostjo in poznavanjem pratike, nikakor ni pozabila na svojih osem nekdanjih sotekmovalcev, s katerimi so imeli poseben dogovor. Vsakemu med njimi bo podarila po 500 evrov, svojemu nasprotniku v finalu Sergeju pa bo namenila celo zajetnejši kupček denarja. V resnično življenje se je devetinpetdesetletna Medvoščanka že dodobra vrnila, kavo pa še vedno pije brez sladkorja, saj se ga je odvadila med desettedenskim skromnim bivanjem.

Zakaj ste se sploh prijavili v resničnostni šov?

Kot otrok sem delala na kmetiji in sem si želela samo sebe preizkusiti, ali še obvladam kmečka opravila.

Z delom ste se več kot le izkazali in tudi mlade tekmovalce naučili veliko novega.

Naučila sem jih kuhati, peči kruh, narediti pehtranovo potico in še marsikaj.

Kaj se vam je najbolj vtisnilo v spomin?

Najbolj se bom spominjala kuhinje, naše osiromašene prehrane brez maščobe, sladkorja in z živalsko soljo. Zelo pri srcu so mi bile živali, še posebej pujsa Rezka. Pa miši ne bom pozabila, polno jih je bilo v hiši in ponoči so se sprehajale celo po naših glavah!

Kaj pa vas je najbolj motilo?

Najteže mi je bilo shajati z Goranom. Pa ne zaradi sebe, pač pa drugih tekmovalcev. Goran ni cenil njihovega dela, jaz pa sem prepričana, da so bili mladi zelo pridni in sposobni. Tolažila sem jih in jim bila v oporo, ko so imeli domotožje, zato so me začeli klicati mama.

Ste bili ponosni na izkazano zaupanje?

Seveda, mama ni samo tista, ki rodi otroke, temveč tista, ki jim zna prisluhniti in jim dati sebe. Zame so izredne mame tudi tiste, ki posvojijo otroke ali jih imajo v reji.

Ste glede na vašo priljubljenost potihoma pričakovali zmago?

Nikoli. Res nisem razmišljala o zmagi. Ko smo bili na kmetiji, smo bili vsi siti vsega in smo komaj čakali, da gremo domov, čeprav smo se med seboj dokaj dobro razumeli. Ko pa ti vse prekipi, ne razmišljaš o denarju.

Kako ste proslavili zmagovalni večer in osvojenih 50.000 evrov?

Po finalni oddaji smo se z družbo in nekdanjimi sotekmovalci zabavali do štirih zjutraj. Malo smo spili in se dodobra naplesali.

Ste dobili veliko čestitk?

Bilo je resnično ogromno telefonskih klicev, sporočil in pisem z vseh koncev Slovenije. Neka gospa mi je celo priznala, da so ji šli na pošti "na roko" in ji zaupali mojo telefonsko številko.

Pa vam medijska obleganost in pozornost ljudi na ulici godita?

Nisem človek, ki bi se z veseljem medijsko izpostavljal. Sploh si nisem predstavljala, da bo Kmetija tako odmevna, mislila sem, da grem delat in se imet fino. Medijska slava je za mlade ljudi, jaz pa si želim bolj umirjenega življenja, čeprav mi je ob skromni pokojnini finančna injekcija prišla še kako prav.

Pravite, da kljub zmagi v resničnostnem šovu ne bi več sodelovali?

Bilo je zelo naporno in menim, da je en šov za doživetje zadosti. Razen na Kmetiji si ne bi upala nastopiti nikjer, saj ne prenesem zaprtih prostorov. Pri nas pa sem se lahko umaknila pred spori in odšla v naravo nabirat čaj ali pa plet na njivo.

Kaj je bila prva stvar, ki ste jo naredili, ko ste se vrnili domov z Mrzlega Vrha?

Najprej sem se dodobra oprhala, nato pa sva si z možem privoščila cviček, se malo pocartljala in se pogovarjala do jutra.

Ste si privoščili tudi kašno kulinarično specialiteto?

Ne, sploh nisem imela apetita. Še cel teden sem jedla samo kruh in mleko.

Ste lani spremljali Kmetijo?

Sem - in mi je bila zelo všeč. Že takrat sem se želela vključiti, a sploh nisem vedela, da lahko tekmujemo tudi starejši.

Za koga pa ste navijali?

Za Klemena.