Po besedah predsednika ZDOS Mihe Lipuščka je skupni nastop potreben tudi zaradi skupnega iskanja novih tehnoloških rešitev v pridelavi in predelavi oljk, kakor tudi pri trženju oljčnega olja in drugih izdelkov iz oljk. "Slovenski oljkarji si bomo tudi v prihodnje prizadevali za ureditev davčne zakonodaje. Nerazumljivo se nam zdi, da moramo plačevati dokaj visok davek v primerjavi s pridelovalci bučnega olja, ki ga nimajo. Imamo težave s pridobivanjem subvencij, nesprejemljivi pa so tudi razpisi za opremo za oljkarje. Trenutno oljkarji še ne čutimo, da bi nas država ščitila in podpirala pri tej dejavnosti. V prvi vrsti bo treba doreči potrebna dopolnila k zakonu o zemljiškem katastru, zakonu o ugotavljanju katastrskega dohodka in na osnovi tega k zakonu o dohodnini," je povedal Miha Lipušček.
Največ članov ima Društvo oljkarjev slovenske Istre, in sicer kar 450. Pridobili so evropski certifikat kakovosti in kot pravi Marinko Hrvatin, je oljkarstvo način življenja, kajti prihodek je majhen. Dodaja, da bi se morala naša država pri skrbi za razvoj oljkarstva zgledovati po Italiji in Hrvaški, kjer namenjajo iz državnega proračuna več denarja kot pri nas. Predsednik Društva oljkarjev Brda Elizej Prinčič je ocenil letošnjo letino za najboljšo doslej. "Naši nasadi so stari okoli deset let. Oljčnike imamo na 130 hektarjih površin. Za prihodnje pripravljamo nove čezmejne projekte. Dejavnost bomo razširili na celotno Goriško in Furlanijo. Dosedanje delo bi radi nadgradili s skupno blagovno znamko, ki bi jo tudi zaščitili," dodaja Prinčič. Zveza društev oljkarjev Slovenije je včeraj v Novi Gorici predstavila tudi prvi koledar Oljka 2009, ki naj bi prispeval k promociji oljkarstva v Sloveniji.
