Sredi septembra je ob javni razgrnitvi predloga državnega lokacijskega načrta župan Popovič poslal ministrstvu za okolje in prostor stališče Mestne občine Koper, da je proti gradnji drugega tira, "dokler se ne izvede posodobitev obstoječe železniške proge Divača-Koper in dokler ne bo železniške povezave med Koprom in Trstom". Čeprav deli župan mnenje s krajani nekaterih krajevnih skupnosti v občini, ki bi jih gradnja prizadela, pa mu nekateri koprski svetniki očitajo, da govori v imenu občine, ne da bi jih kaj vprašal. Zato bo na jutrišnji seji občinskega sveta na zahtevo 14 svetnikov (od 32) na dnevnem redu tudi stališče občine do predloga lokacijskega načrta.

"Če bi Evropa dala 80 odstotkov sredstev in ne le 20, kot obljublja, bi se z gradnjo drugega tira strinjal. Vendar bi jo podprl, če bi zgradili na novo dva tira, ne le enega," pojasnjuje Popovič in dodaja, naj o tem razmisli nova vlada, njega kot župana pa bolj zanima železniška povezava med Koprom in Trstom. Ne more se sprijazniti z dejstvom, da je za projekte te proge Italija namenila 2,4 milijona evrov, Slovenija pa jih je zavrnila. Ob tem ni pozabil, da je v začetku leta 2001 po dolgih letih pogajanj naš takratni minister za promet Jakob Presečnik z italijanskim kolegom Pierom Luigijem Bersanijem podpisal dogovor o poteku hitre železniške proge med Italijo in Slovenijo (od Benetk prek Trsta in Divače do Ljubljane). Gre za hitro progo v okviru petega koridorja med Barcelono in Kijevom, ki bi se ji načrtovani drugi tir priključil nekje na Črnem Kalu.

O tem dogovoru kasneje nismo veliko slišali, pa tudi v državnem lokacijskem načrtu za drugi tir proge na odseku Koper- Divača ni zaslediti te povezave. V besedilu oziroma v stališču do pripomb podpisani minister Janez Kopač res zagotavlja, da "obstaja teoretična možnost navezave Trsta na drugi tir proge Koper-Divača, poglavitna skrb države Slovenije pa mora biti razvoj lastne prometne infrastrukture". Tako je vlada že pred slabim letom sprejela najustreznejšo različico poteka trase dobrih 28 kilometrov dolge proge, od tega bo dobrih 20 kilometrov predorov (najdaljši od skupno osmih bo dolg 6,8 kilometra), po njej pa bi vozili vlaki s hitrostjo do 160 kilometrov na uro.

Koper in Divačo danes povezuje dobrih 48 kilometrov enotirne železniške proge, povprečni delež vsega kopenskega pretovora Luke Koper, ki so ga prepeljali po njej, pa znaša 70 odstotkov. Po projekcijah bo treba leta 2015 po tej progi prepeljati od 8,5 do 11,5 milijona ton tovora, kar daleč presega njene sedanje zmogljivosti. Z načrtovano posodobitvijo proge med Koprom in Divačo naj bi zagotovili prevozno zmogljivost 14 milijonov ton, od tega 8 milijonov iz Kopra. Prvi mož Luke Koper Bruno Korelič nam je pred časom zatrdil, da so pripravljeni vlagati v gradnjo drugega tira, vendar le v različico vzporedne proge. "Za vodstvo Slovenskih železnic je bila to zastarela rešitev, zato so začrtali predor med Črnim Kalom in Divačo, predračun pa znaša namesto 56 kar 120 milijard tolarjev. Tak načrt ne zagotavlja vračila sredstev v razumnem roku, v neracionalne naložbe pa zasebni kapital ne bo vlagal," se vsaj v eni točki strinja s Popovičem. Bodo to plačevali torej naši vnuki?