Res je. Zaradi tega bomo morali biti bistveno bolj fleksibilni, kot smo trenutno. Predvsem se mora prilagoditi delovna zakonodaja, saj trenutno ni tako preprosto sodelavcu omogočati delo od doma ali kod drugod. Ne glede na zakonodajo in stroge zapovedi ter omejitve, ki so sicer upravičene, sem prepričana, da se da s kreativnim pristopom storiti marsikaj v smeri spodbujanja dela od doma ali imeti pisarno kjer koli. S tem se spodbuja kreativnost in tudi pripadnost podjetju. Na nas pa je, da delujemo zunaj sedanjih okvirov oziroma ustaljenih praks.
Boste torej kadroviki tisti, ki boste spodbujali tako vrhnji menedžment kot sodelavce, da razmišljajo o novih oblikah dela?V Simobilu in na ravni vse skupine Telekom Austria Grup to že počnemo. Ravnokar namreč poteka projekt Nove oblike dela, kjer moj sodelavec Saša na lastno pobudo aktivno sodeluje. Seveda, predvsem kadrovska stroka je tista, ki lahko pokaže nove trende.
Slovenska kadrovska zveza je sprejela Standarde slovenske kadrovske stroke, ki naj bi bili v oporo ne le kadrovikom, pač pa tudi vrhnjemu menedžmentu. Kakšna so vaša pričakovanja?Želim si, da vodstvu Slovenske kadrovske zveze uspe obiskati čim več ustanov, tako sorodnih poklicev kot drugih. Predvsem pa da ji uspe priti na parket menedžmenta, saj je prav on tisti, ki mora poiskati najbolj ustrezne kadre, prave ljudi za svojo ekipo in pri njih prepoznati kompetence in osebnostne značilnosti, ki morajo krasiti pravega kadrovika.
Bi glede na vse izzive, s katerimi se sooča kadrovska stroka, in glede na akutne razmere na trgu dela lahko rekli, da je kadrovik pravzaprav poklic prihodnosti?Seveda, na vsak način je to poklic prihodnosti. A ne le v gospodarstvu, ampak predvsem v javnem sektorju. Če bi se kadrovska stroka vpletla in pomagala poiskati ter postaviti prave ljudi na pravo mesto, poiskati talente, poiskati politike, ki bi znali Slovenijo premakniti iz te krize, potem verjamem, da bi se to zgodilo dosti hitreje in bolj učinkovito. Kadroviki smo na svojih mestih ravno zato, da znamo poiskati prave ljudi, predvsem pa, da podjetja učinkovito delujemo. Pravi kadrovik s pravimi kompetencami in razvojno naravnanimi znanji, z znanji prihodnosti, je zelo zaželen.
Slovenska kadrovska zveza si je za eno od nalog postavila še bolj aktivno povezovanje kadrovikov in deljenje dobrih praks. Koliko pa si uspete kadroviki dnevno pomagati?Osebne stike imamo občasno. Simobil se je povezal s precej dobrimi slovenskimi podjetji in si z njimi že večkrat izmenjal dobre prakse na povsem prijateljski ravni. Zlata nit tudi pripomore k temu, da beremo, slišimo in vidimo druge prakse in jih lahko nato implementiramo. Zlata nit je tista, ki kaže, kaj vse se da narediti. Imamo pa na Simobilu ves čas odprta vrata.
Richard Branson pravi: »Daj ljudem zaupanje in svobodo, da skočijo v neznano – in potem opazuj, kako letijo.« Kako se vi tega spominjate pri svojem delu, kdo vam je omogočal, da ste lahko razprli krila?Zagotovo je bila to v prvi vrsti Marta Kos, ki je bila in je še danes moja mentorica. Pa seveda Dejan Turk, od katerega sem se veliko naučila in je zaslužen, da sem danes tukaj s tem priznanjem. Je pa res, da moraš biti sam tak človek, ki stopi v ospredje in pove naglas. Potem lahko dobiš priložnost, da razpreš krila. Prvi korak moraš torej narediti sam.
Posameznik potrebuje mentorja, četudi je na vodilnem položaju, kajne?Sama imam redne stike z Niko Deu, ki mi je stala ob strani od prehodu na novo področje dela. Verjamem, da se je vedno treba vračati k ljudem, ki so ti pomagali in stali ob strani ter dajali prave nasvete. Človek sam nikoli ni dovolj pameten, da bi vedno vedel vse, sploh pa da bi vedel, kakšen naj bo naslednji korak.
