Nadzorni svet Aerodroma Ljubljane je včeraj za novega člana uprave nepričakovano imenoval nekdanjega direktorja Sove Iztoka Podbregarja. Tega naj bi želela vladajoča politična garnitura po naših informacijah že pred dobrim mesecem dni imenovati v nadzorni svet družbe.
»Ocenili smo, da je treba družbo v času strateških premikov, kot sta naložba v nov potniški terminal in napovedana privatizacija, okrepiti. Podbregar bo v upravi zadolžen za varnost in kritično infrastrukturo ter zaščito interesov države in družbe v času privatizacije,« nam je po seji povedal predsednik nadzornega sveta Aerodroma Ljubljane Milan Perović. Na vprašanji, ali je bila odločitev o njegovem imenovanju soglasna in na kakšen način so iskali kandidata za novega člana uprave, Perović ni želel odgovoriti. Potrdil pa je, da so nadzorniki včeraj razpravljali o le enem kandidatu.
Podbregar za Omerzela »dober kandidat«
Po naših informacijah je pri imenovanju Podbregarja ključno vlogo odigralo zlasti ministrstvo za infrastrukturo in prostor pod vodstvom Sama Omerzela, kjer naj bi imeli vedno več pomislekov glede načrtovane 54-milijonske investicije v nov potniški terminal. Informacij, da so prav na infrastrukturnem ministrstvu predlagali imenovanje Podbregarja, Perović ni želel komentirati. Povedal je le, da z Omerzelom o tem ni govoril. Konkretnemu odgovoru na vprašanje, ali je bil Podbregar imenovan na priporočilo Omerzela, so se izognili tudi na ministrstvu. Kot so pojasnili, je po mnenju Omerzela Podbregar »dober kandidat«, da pa se je »za kandidaturo odločil sam in ne na predlog ministra«.
Po neuradnih informacijah naj bi si Omerzel za imenovanje Podbregarja prizadeval, ker želi še pred odločanjem o investiciji v nov potniški terminal dobiti bolj podroben vpogled v naložbo. Zanjo želi predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Zmago Skobir porabiti praktično vse prihranke družbe. Ena ključnih nalog Podbregarja naj bi bila tako preveritev načrtov glede novega potniškega terminala in ocena njegove smiselnosti ter ekonomičnosti. Na infrastrukturnem ministrstvu si namreč ne želijo ponovitve zgodbe s TEŠ 6, kjer se je vrednost naložbe skokovito povečala in tako ogroža ne le finančno stabilnost HSE, temveč tudi proračun.
Delničarji o naložbi konec avgusta
Z naložbo v nov potniški terminal so se včeraj seznanili tudi člani nadzornega sveta, vendar o njej niso odločali, saj so od Skobirja zahtevali še nekatera dodatna pojasnila. Končno besedo o investiciji bodo imeli sicer delničarji, ki bodo o njej predvidoma odločali na skupščini 30. avgusta. Medtem ko večina malih delničarjev naložbi nasprotuje, pa utegne imeti na tokratni skupščini ključno vlogo država. Čeprav je ta zaradi kršitve prevzemne zakonodaje že pred časom v Aerodromu ostala brez glasovalnih pravic, v Slovenski odškodninski družbi (Sod) namreč že pripravljajo zahtevo za ponovno pridobitev glasovalnih pravic. Kot je znano, so pred kratkim začele veljati spremembe zakona o prevzemih, ki državi omogočajo glasovanje na skupščini, če gre za zaščito javnega interesa.
Prav od naložbe v nov potniški terminal pa bo v veliki meri odvisna tudi načrtovana privatizacija Aerodroma Ljubljane. Investicija v nov potniški terminal, ki bi izničila vse rezerve, ki si jih je Aerodrom nabral v zadnjih 20 letih, se namreč izključuje s privatizacijo, saj dveh tako obsežnih projektov ni mogoče voditi istočasno. Hkrati bi se v primeru nadaljevanja naložbe zožil tudi nabor morebitnih strateških partnerjev, kar bi s seboj prineslo tudi manjši konkurenčni boj in s tem nižjo kupnino za državo. Po ocenah poznavalcev bi bil v tem primeru Aerodrom zanimiv zgolj za strateške partnerje, ki še niso prisotni v Evropi in ki brniško letališče vidijo kot neke vrste regionalno vozlišče. Na drugi strani pa bi se iz boja po vsej verjetnosti umaknila tako italijanska družba Save (upravljalka beneškega letališča) kot tudi nemški Fraport (upravljalec letališča v Frankfurtu), ki naj bi že izrazila načelno zanimanje za nakup Aerodroma.
