»Vsako jutro, razen nedelje, se zberemo ob 7.30 in s pol ure vadbe 'tisoč gibov' na prostem pošteno razmigamo telo in duha,« po petih letih Šole zdravja pove predsednica društva Zdenka Katkič. »Morali bi videti, kakšen napredek dosežejo z rednimi vajami v dobri družbi v pičlega pol leta naši osemdesetletniki,« ponosno nadaljuje in doda, da jih po pol leta vadbe skoraj ni mogoče prepoznati, saj vsi postanejo bolj gibčni in vedrega duha. Pa še to pove, da v njihovih društvih, ki jih je v Domžalah šest, v Sloveniji pa že več kot 50, osemdesetletnikov ne manjka.
V njihovih vrstah je največ upokojencev, saj zaposleni zaradi pomanjkanja časa ne morejo začeti dneva s skupinsko telovadbo na prostem. V turističnih krajih se jim radi pridružijo turisti, nadaljuje predsednica in pojasni, da se s telovadbo njihovo druženje praviloma še ne konča. »Ni pomembna samo telovadba, ki ohranja telo gibčno, lajša bolečine, navsezgodaj prekrvavi možgane, ampak je enako pomemben tudi socialni, družabni vidik našega druženja, ko po telovadbi zavijemo skupaj na kavico, čaj in klepet,« poudari Katkičeva in doda, da je smisel njihovega delovanja, ki temelji in je vsevprek prepleteno s prostovoljstvom, kar zdrav način življenja.
Da bi se jim v zdravem načinu življenja pridružilo še več ljudi, Šola zdravja vsako leto pripravlja tudi srečanja vseh skupin po različnih krajih Slovenije. To soboto bodo skupaj telovadili in si ogledali Domžale, kjer ima društvo, ki je začelo na Primorskem, tudi svoj sedež. »Predvsem želimo povečati delež telesno dejavnih starejših oseb, brezposelnih, invalidov in socialno ogroženih,« dodaja Katkičeva in nadaljuje, da se trudijo povečati delež telesno aktivnih oseb ne glede na spol, starost, družbeno-socialni status ali versko in politično prepričanje. Želijo si, da bi imel vsak kraj svojo skupino, da bi lahko vsi vadili v bližini doma.
Jutranjo telovadbo vodijo usposobljeni prostovoljci, ki jih izobražujejo v društvu. To prireja tudi različna predavanja, ki jih vodijo predvsem strokovnjaki prostovoljci, saj je društvo z denarjem bolj na tesnem. Idejni vodja in ustanovitelj šole je dr. Nikolaj Grishin, ki bo v soboto sam vodil vaje tisoč gibov. Katkičeva pravi, da jim gredo pri organiziranju novih skupin nekatere občine, kot sta Domžale ali Piran, zelo na roko, na državni ravni pa je bolj malo posluha, čeprav imajo status društva v javnem interesu na področju športa in so preizkušeno dober primer aktivnega staranja prebivalstva, saj skrbijo za zdravo in dobro počutje prebivalstva kar v domačem okolju in telovadci za vadbo ne potrebujejo drage športne opreme. Na ministrstvu za šolstvo in šport se izgovarjajo na krizo, dodaja Katkičeva in navrže, da za svoje delovanje ne potrebujejo veliko denarja, saj delujejo na prostovoljni pogon, za predavanja in usposabljanja pa morajo vendarle tudi oni kaj plačati.
