Aktualna domača glasbena scena premore vrsto skupin in imen, ki flirtajo in tečejo s sodobnimi elektro tokovi – Torul, New Wave Syria, Wanda & Nova deViator, Ludovik Material, Trus!, Litošt, It's Everyone Else, Jimmy Barka Experience, Hard.Com, Hexenbrutal, Napravi mi dete. In Ewok so še en člen te dolge verige. Ko so pred letom dni stopili na koncertne podije, je po Ljubljani završalo o novi klubski atrakciji, ki je z letošnjo objavo prvenca No Time zakoličila, dokumentirala in zaključila uvodno fazo delovanja.
Bolj kot živ bendovski utrip je na njem zapečatena digitalna plat tria, v studiu in na računalniku dovršena podlaga za vse tisto, kar ima bend povedati v živo. Vse je tempirano s programiranimi elektronskimi ritmi na klik. Njihovo repetitivnost stopnjujejo premišljeno napeljane sintetizatorske linije, ki so prav tako zgrajene na repeticiji in v dialogu z vokalom vodijo to plesno fuzijo. Ob prevladujoči elektroniki devetdesetih let je v njihovi godbi veliko dovtipov sint(alter)popa osemdesetih, od duov Trio in Deutsch Amerikanische Freundschaft do mladih Depeche Mode. Tehnoidni trenutki in zafunkirani izleti z občasnim energičnim spodbujanjem v stilu Moveknowledgement stopnjujejo prepričanje, da je na enak način, kot se Milan poslužuje onomatopeje iz srbohrvaščine, angleščine, slovenščine in drugih vokalnih globalno-lokalnih domislic, tudi glasbeno-instrumentalni del lepljen kot premetanka elektro epoh in (pod)žanrskih delitev, ki jo Jerkić z vokalnimi formami domiselno podžiga in meša. Po obetavnem uvodu (Street Lights, No Kick Party, Are You Ready) plošča zaide v hermetično hibridnost in le še Don't Stop in Beatapril odstopata od ravnega toka albuma, na katerem igra živi boben (preveč) stransko vlogo in je za ceno producentske odločitve o zaokroženi zvočni sliki skupine na plošči odrinjen v ozadje in zapostavljen kot zamolklo polnilo.
A kot že rečeno, Ewok so z No Time zakoličili svoja prva tri leta. Nimajo časa za ukvarjanje s piljenjem starega materiala. Na obzorjih in ekranih se že izrisujejo nove ideje in skladbe. Sodeč po doslej zabeleženih izjavah tria, ki ne skriva optimizma in samozaupanja, je to šele začetek poti, na kateri bo – upajmo – drugi album bolj organski od prvenca.
