Zgodba o tragični smrti Zvonka Repiča sega v 23. oktober leta 1997, ko so ga Nebojša Jeremić, Marko Grandić in Emir Džanović po naročilu Zorana Radosavljevića ugrabili v italijanski Gorici, ga prisilili, da sede v svojega volva, nato pa so se skupaj odpeljali proti Trstu. V Sovodnjah so zapeljali v gozdiček, Repiča pretepli, slekli, ga polili z vnetljivo tekočino in prižgali ogenj. Nato so ogenj pogasili, podjetnika oblekli ter ga zvezanega in z zamašenimi usti položili v prtljažnik avtomobila in se odpeljali v Trst, kjer so avto pustili na parkirišču. Nekaj ur pozneje je pobiralec zaslišal Repiča, ki je klical na pomoč, hudo opečenega podjetnika pa so iz prtljažnika rešili gasilci. Odpeljali so ga v tržaško bolnišnico na Katinari, kjer so zdravniki ugotovili, da ima hude opekline na kar 60 odstotkih telesne površine. Novogoriški podjetnik je po dveh tednih umrl.
Preiskava in sojenje sta pokazala, da je bil Zvonko Repič žrtev dolga, ki ga je imelo podjetje Addex do usnjarsko-predelovalnega podjetja iz Rume. Addex je bil skorajda v celoti v rokah Zvonkovega brata Dušana, Zvonko je bil le uslužbenec in manjšinski lastnik. Rumskemu podjetju naj bi Dušan Repič dolgoval približno 200.000 mark za usnje, ki ga je uvozil v Italijo in ga ni plačal. Po pooblastilu rumskega podjetja naj bi dolg izterjal Zoran Radosavljević, ki je za izterjavo najel omenjeno trojico.Za četverico osumljenih je po koncu preiskave italijansko pravosodje razpisalo mednarodno tiralico, v roke pravice pa je padel le Jeremić, ki so ga aretirali v Makedoniji in zdaj v Italiji prestaja kazen. Tudi drugi trije udeleženci so bili pravnomočno obsojeni na 19 let zapora.