Po naših informacijah so Voljča prepričevali, naj pred današnjo sejo nadzornega sveta, na kateri bodo med drugim razpravljali o uvajanju informacijskega sistema Sigma, odstopi, sicer ga bodo odstavili. Temu naj bi se Voljč močno upiral, češ da ni edini odgovoren za projekt.

VSI VPLETENI MOLČIJO

Predsednik nadzornega sveta Anton Žunič včeraj neuradnih informacij ni komentiral, saj je bil za novinarje nedosegljiv. Tudi vodja kabineta uprave NLB Mojca Osolnik je bila molčeča. Na vprašanje, katere neuradne informacije držijo, je odgovorila: "Počakajmo na sejo nadzornega sveta." V Banki Slovenije morebitnih zamenjav v vrhu NLB niso želeli komentirati, saj jih po naših informacijah ne lastniki ne nadzorniki o tem niso obvestili. Tudi v kabinetu predsednika vlade zadeve niso želeli komentirati, ker da je odločitev v rokah nadzornega sveta. Sinoči pa so se na finančnem ministrstvu sestali slovenski predstavniki v nadzornem svetu in se dogovarjali o strategiji na današnji seji.

ACCENTURE: PROJEKT DRAG IN SLABO VODEN

Tisti, ki so poročilo družbe Accenture prebrali, so bili nad njegovo vsebino presenečeni, saj naj bi bilo za upravo, predvsem njenega predsednika Marka Voljča, bolj obremenjujoče, kot so pričakovali. Revizijsko poročilo, dolgo več kot sto strani, neposredne odgovornosti Marka Voljča za ponesrečen projekt Sigma ne izpostavlja. Navaja pa, da je bil projekt zelo slabo voden in predrag, saj naj bi po podatkih revizorjev zanj porabili kar 84 milijonov evrov oziroma 18 milijard tolarjev, v to številko pa naj ne bi bili vključeni niti stroški za nakup strojne opreme (hardware). Poleg tega naj bi revizorji kritizirali odločitev vodstva NLB, ker so projekt Sigma zaključili v letu 2002, čeprav projekt ni bil dokončan, zato naj bi tudi prišlo do težav v domačem plačilnem prometu, predvsem v poslovanju s fizičnimi osebami.

BELGIJCI NE BODO NAGAJALI

Ves čas je bilo eno najbolj žgočih vprašanj, ali se bodo z zamenjavo na vrhu strinjal tretjinski lastnik NLB, torej belgijski KBC, saj slovenski predstavniki v nadzornem svetu ne želijo sprejemati pomembnih odločitev s preglasovanjem. Znano je, da je Marko Voljč ves čas spretno lobiral pri Belgijcih oziroma pri njih iskal podporo. Nad zamislijo o kadrovskih menjavah doslej niso bili navdušeni predvsem zato, ker naj bi privatizacija naše največje banke po Voljčevi zaslugi potekala brez večjih pretresov. Zdaj pa naj bi se stvari spremenile. Kot smo izvedeli, predstavniki KBC, ki so v Ljubljani že od ponedeljka, menda pri odstavitvi Voljča ne bodo delali posebnih težav. Nekateri poznavalci razmer iz bančnih krogov opozarjajo, da bi zamenjava Voljča lahko, tako kot v primeru SIB banke, sprožila plaz ugotavljanja odgovornosti tudi zunaj NLB. Torej, kakšno vlogo so imeli pri projektu Sigma nadzorniki, skupščina in ne nazadnje nekoč največji lastnik NLB - država. <%HR>

Dolga zgodovina revizij

<%I> Začetki Sigme, projekta prenove informacijske tehnologije v NLB, segajo v december 1997. Banka in družba Deloitte &Touche sta takrat pregledali procese znotraj banke in skupaj načrtovali razvoj informacijske tehnologije. Z novim informacijskim sistemom so želeli pokriti vso banko. Marca 1999 so podpisali pogodbo z avstralskim podjetjem FNS (Financal Network Services) za nakup programske opreme Bancs, z njegovim uvajanjem so začeli že čez dober mesec. Program pa ni pokrival prenove področja pravnih oseb, ki je bil najbolj nujen prenove. Zato so marca 2000 dokupili še programski paket Globus angleške družbe Temenos, ki je pokril manjkajoče funkcionalnosti. Banka od njega ni imela veliko, saj so v drugi polovici leta 2001 ugotovili, da paket Globus ne podpira poslovanja z občani, paket Bancs pa zakladništva in področja pravnih oseb. Da pri teh odločitvah ni imela glavne besede stroka, kaže podatek, da je bilo v letu 1998 prodanih v svetu samo šest programskih paketov Bancs in 33 programskih paketov Globus, ki so ga v banki kupili po Bancsu. Lani sta revizijo Sigme opravljali svetovalni hiši Gartner Group in Tower Group. O Sigmi sta podali zadovoljivo mnenje, Gartner Group - ena največjih svetovnih referenc na področju informacijske tehnologije - je ugotovil, da je na vseh pregledanih področjih dosežen pomemben napredek, Sigma pa naj bi po njihovih besedah imela pomembne pozitivne učinke na NLB. Največje zaplete s Sigmo so komitenti banke doživeli letos poleti ob prehodu na osebne račune. V banki so se vnaprej odpovedali, da bi ujeli zakonski rok za zamenjavo transakcijskih računov za konec junija, ker so zaostajali pri uvedbi dela informacijskega sistema za račune fizičnih oseb. Verjetno so bili tudi prepričani, da imajo dovolj tehtne razloge, da jim Banka Slovenije zaradi zamude ne bo prisodila prevelike kazni. Nadzorni svet je maja naložil upravi nalogo, da pohiti s spreminjanjem transakcijskih računov. Težave NLB so začele prodirati med komitente, ki niso vedeli pravega stanja, zamude so bile pri izdajanju novih kartic ... Tretjo revizijo je opravila svetovalna družba Accenture, ki je bila izbrana, ker z NLB doslej ni sodelovala, s tem pa so želeli zagotoviti tudi čim večjo nevtralnost in neodvisnost revizije. Poročilo revizije je bilo članom nadzornega sveta izročeno 15. oktobra. <%I>