"Bolnišnica je preostala sredstva za ureditev prostorov prispevala sama, center za bolezni dojk pa je kandidiral tudi za sredstva, saj oprema in prostori niso dovolj. Zavod za zdravstveno zavarovanje nam je namenil sredstva, ki omogočajo ambulanto štirikrat na teden." Vendar se je svetnica Sagadinova pritožila, da deluje ambulanta le dvakrat na teden. "Imeli smo nekaj težav zaradi bolezni, svoje prispevajo tudi dopusti, poleti je torej nekaj izpada," je dejala Nada Mihajlovič , pomočnica direktorja bolnišnice dr. Božidarja Lavriča. "Lani je stopila v veljavo odredba ministrstva za zdravje v zvezi z odkrivanjem bolezni na dojkah oziroma tovrstno preventivo. To pa pomeni pregled sleherne ženske po 50. letu starosti na dve leti, med 20. in 50. letom starosti pa na tri leta. To je tudi pri nas pomenilo večji naval na center. Žal moram pritrditi, da se čakalna doba daljša in da traja tudi do leta in pol," je dejal Božidar Lavrič . Vse pa je povezano z odobrenimi sredstvi. Center za bolezni dojk mora imeti tudi rentgenologe in drugo osebje, večina teh ljudi je zunanjih sodelavcev, ki niso zaposleni v bolnišnici, je poudaril direktor kranjske bolnišnice za ginekologijo. Zanimalo nas je, kako na problem gledajo v kranjski enoti zavoda za zdravstveno zavarovanje. Direktor Srečko Erznožnik je kratko in v res zavidanja vrednem birokratskem slogu pojasnil: "Zdravstvo financiramo po programih, ki so nastali pred dobrimi desetimi leti. Seznam širitve obsegov teh programov je zelo dolg, vendar na njem ni mamografije oziroma dejavnosti, o kateri me sprašujete." Denarja za kranjski center za bolezni dojk torej ne bo nič več? "Ne, za zdaj ne," je dejal direktor zdravstvene zavarovalnice v Kranju. "Treba je vedeti, da pri nas za rakom na prsih vsako leto zboli okoli tisoč žensk in je to daleč najbolj pojavna oblika nevarne bolezni. Prav zaradi tega je pregled povezan z navodilom, kako naj skuša ženska sama čim bolj pogosto preverjati morebitne znake pojava te bolezni. Mi si bomo seveda prizadevali za skrajšanje čakalne dobe, tudi v okviru možnih poti v okviru bolnišnice in zunaj nje," je dejal dr. Božidar Lavrič o naravnost srhljivi zgodbi igre s človeškimi življenji. Ministrstvo za zdravstvo si po eni strani prizadeva, da bi zajezilo število nevarnih obolenj, dobrotniki prispevajo za center potrebne aparature, vse skupaj pa deluje nekako "po kapljicah", tako kot odpira pipo zdravstvena zavarovalnica. Pri njih štejejo pač številke, bilance - ljudje nekoliko manj.