Po njegovem mnenju je glavni motiv preoblikovanja LUl Litija v družbo z omejeno odgovornostjo zgolj to, da se občina znebi vse odgovornosti za njeno delovanje in prihodnost. "Ali je to dobro za ljudi, ki se tu izobražujejo in tudi za pet redno zaposlenih in več kot trideset zunanjih sodelavcev, jih ne zanima. Kaj bo z obstoječimi verificiranimi programi in tistimi, ki so že vpisani, je prav tako veliko vprašanje," meni Tomaž Barbek. Proti preoblikovanju univerze pa je tudi zaradi tega, ker je prepričan, da pri tem prihaja do številnih nepravilnosti. "Na občini so pred časom dali izdelati elaborat, ki bi potrdil ali zavrgel smiselnost tega početja. Tega so tudi drago plačali. Pravzaprav ga je univerza, saj so skoraj 11.000 evrov pobrali kar iz našega računa. V tem elaboratu je jasno zapisano, da bi moral svet delavcev vsaj 90-odstotno potrdili in se strinjati s tem. Zaposleni pa smo vsi proti," zatrjuje Barbek, ki je zaradi vseh domnevnih nepravilnosti, med drugim so mu, pravi, dali v podpis tudi pogodbo za novo delovno mesto, ki ga sploh ni, poiskal pravno pomoč. "Poleg vsega tega so si na občini prilastili še premoženje, ki ga je ustvarila univerza. Apartmaja in garaže, v lasti LU Litija, nenadoma ni nikjer več omenjenih." Klub temu so v Litiji že pripravili odlok o ustanovitvi univerze kot družbe z omejeno odgovornostjo. V drugem branju ga bodo občinski svetniki obravnavali 10. julija. Po tem odloku bo občina 100-odstotna lastnica družbe in s tem edini družbenik. Župan Franci Rokavec pa bo imel resnično veliko vpliva in malo odgovornosti za delovanje družbe. Kljub vsemu vendarle vsi pri tem nimajo tako hudih pomislekov. Helena Hauptman, direktorica litijskega zavoda za kulturo in izobraževanje, ki je s pripojitvijo postala tudi direktorica univerze, je prepričana, da gre za dobro stvar. "Zadeva je pripravljena in upam, da se bo hitro končala. Univerza enostavno ne sodi v naš javni zavod, ker ni javna služba. Res pa je, da bo to ena od prvih ljudskih univerz pri nas, ki bo delovala kot družba z omejeno odgovornostjo. Vendar bi se s tem znebili veliko sitnosti," je prepričana direktorica. Pri tem se sklicuje na zakonodajno zmedo, saj zdaj na to področje vpliva več različnih zakonodaj. Poleg tega je prepričana, da ljudje, ki se izobražujejo v vseh devetih izobraževalnih programih, verificiranih pri LU Litija, ne bi smeli čutiti nikakršnih sprememb. Čeprav bo z verifikacijo novih programov kar nekaj težav, saj gre za dolgotrajne postopke. "Vendar je treba slediti trendom v izobraževanju in ponuditi ljudem nove vsebine. Tu pa že dvajset let ni bilo nobene spremembe," dodaja Hauptmanova.