Oče ste postali pri 54 letih, ni to čas za dedke?

Sploh ne! Leta niso pomembna, ampak to, da si dozorel za očeta. To pomeni, da imaš dovolj časa za otroka. In jaz ga zdaj imam. Če bi bil oče že pri tridesetih ali celo prej - ja kaj bi pa lahko nudil svojemu Lunu!? Saj me nikoli ni bilo doma, potoval sem s turneje na turnejo … Muzika je bila na prvem mestu. Zdaj je Lun. Odlično se imava. Vsak dan grem ponj v vrtec na Vrhniko in čas do večera preživiva za res imenitno. Pogosto se nama pridružijo njegovi prijateljčki, zlasti Matevž in Brin. Hmmm, fantiči imajo že svoj bend - Hari metal bend!

Ferdo je imel daljše lase kot Benč

In s sinom tam po Zaplani poslušata ptičke peti, delata piščalke iz lesa …?

Tudi to, zakaj pa ne? Pogosto počneva isto, kot sva počela midva z mojim očetom Ferdom. Zanimivo, kako se z leti spominjam vsega, kar sva doživljala skupaj. Tudi Ferdo je mene imel pri istih letih kot jaz Luna.

A bil je strog oče, včasih vas je namlatil, nasprotoval je vašim dolgim lasem ali niste bili prvi dolgolasec v Ljubljani in želel je, da bi se učili klavir?

Vse drži, kar ste našteli, le da ni bil tako hudičevo strog. Bolj je vztrajal pri redu, denimo, ob točno določeni uri sva morala s sestro Jano spat. Namlatil me je res, ko sem prinesel domov prvo gažo (zaslužek, op. p.) od špilov. Ponoči sem prišel domov, dal na mizo denar in šel spat. Čutil sem to dolžnost, da prvi zaslužek dam mami Ivanki in očetu, saj sta mi onadva kupila prvo kitaro. A zjutraj je Ferdo zaoral, mislil je, da sem denar pljunil. Bilo ga je več, kot je znašala njegova penzija. Popolnoma v resnici ni nasprotoval ničemur, kar sem počel in nosil. Na račun dolgih las, bil sem tretji dolgolasec v Ljubljani, me je zafrkaval - kaj je, ti, Winetou. Pa saj je imel on daljše od mene! Le da si jih je počesal naokrog po plešavosti. Enkrat sva glede dolžine las celo stavila in dobil je Ferdo. Ker sem igral nogomet, ne pa klavirja, me je zbadal: ej, mulc, kdaj boš v tistem ringu nehal žogo zbijat … Ha-ha, Ferdo, bil je veseljak in zelo širok človek.

Nogomet ste pustili zaradi študija na likovni akademiji?

Reciva, da. Že kot majhen deček sem rad risal in ko sem odkril stripe, sem dolge ure v noč pod kovtrom z baterijo risal. Najbrž sem si takrat najbolj poškodoval vid! Odločil sem se, da bom šel na likovno akademijo, še prej sem končal srednjo oblikovno šolo. In igral nogomet. Ne, nisem slabo brcal. Ko se je bilo treba odločiti, kaj bom za res v življenju počel, sem se za akademijo.

In zares počnete muziko!

Najbrž imam to v genih. Moj oče je igral več instrumentov, dvajset let je bil priznan zborovodja, ko se je zbrala žlahta, je sila lepo prepevala stare slovenske ljudske pesmi. Ja, glasba me je od nekdaj zanimala, zrastel sem z bluzom, R$amp;B in soulom. Že v osnovni šoli, ki sem jo obiskoval v Kopru, so se zgodili Kameleoni, sila rad sem jih poslušal. Preselili smo se v Ljubljano, bližnji sosedi so bili Bine Krese, Tomaž Pengov … Začela se je moja glasbena zgodba in skupine Helioni, Mladi levi, Generals, September, Srce, Yu rock selekcija, Karamela.

Tina Turner - ja, fejst punca je!

V tem času je že nastajala tudi vaša avtorska glasba?

Napisal sem saj ne vem, nekje čez dvesto skladb, pisal glasbo tudi za film, pa še bi se našlo.

Tudi kot igralec ste se preizkusili - in posneli reklamni spot za Pepsi skupaj s Tino Turner! Kako vam je pa to uspelo v takratnih "svinčenih" časih Jugoslavije?

Kakšni svinčeni časi neki!? Imeli smo se fajn, šli smo po svetu, kamor smo hoteli, nihče nas ni omejeval! S Septembrom so se nam turneje kar vrstile, po tri mesece v Sovjetski zvezi z najmanj dvema koncertoma na dan, iz Leningrada smo leteli na Florido, kjer smo igrali na istem festivalu kot Santana, od tam na Kubo … Pa so nam rekli v Ameriki, naj pri njih ostanemo in ustvarjamo glasbo, da nas čaka mega kariera! Kakšna Amerika, smo si rekli v bendu, čez Jugo je ni! In se vrnili domov. Igrali smo v Beogradu, Sarajevu, Novem Sadu, Dubrovniku … A tisto s Tino? Z družbe Pepsi so po kontinentih ali kaj vem kako iskali osebnosti za reklame. Vem, da so imeli Michaela Jacksona, Iglesiasa, na našem balkanskem koncu pa so izbrali mene. S Tino nisva hkrati snemala, ampak ločeno. Se pa poznava, prvič sva se srečala na Dunaju … Ja, fejst punca je ta Tina. (smeh)

Ob Lunu, ki je vaša največja ljubezen, še vedno visoko mesto zavzema glasba. Nastopate z Rock legendami, presenečate vode hiphopa in repa v sodelovanju z mladima Muratom$amp;Joseom ter reperjem Trkajem, pripravljate se na na nastop na Rock Otočcu in snujete novi album. Skratka ste polni energije - kot v 60., 70., in 80. letih prejšnjega stoletja!

Zanimivo je delati z mladimi dobrimi glasbeniki, s hiphoperji. Hec je, da so oni opazili, da sem jaz še živ, in smo začeli skupaj. Imajo veliko znanja, manjka pa jim emocij. Vidijo, da je moja generacija delala podobno muziko. Veseli me, da se mladi vračajo k njej, jo radi poslušajo. To je dokaz, da je kvalitetna. Z Rock legendami bomo 28. nastopili na Rock Otočcu, čaka me turneja v Beogradu, Novem Sadu, Zagrebu, Splitu, Dubrovniku … V bivši Jugi bi radi vrnitev zasedbe September. V delu imam novi album z delovnim naslovom Kitarijada, ki naj bi izšel še letos. Uh, dela je veliko. A nikoli ničesar ne naredim na hitro, na silo. Vmes imamo na Vrhniki v Mantovi Blues fest čez vse poletje, otvoritev bo 20. junija z Alenko Godec in najverjetneje original Avseniki.

... Več v Hopla!