Ta čas so kot območja gozdov s posebnim namenom opredeljena Grajski grič, Golovec, Rožnik, Šišenski hrib, Koseški boršt, območje za Mošenico, Draveljska gmajna, Bokalce, Zajčja dobrava in gozdni ostanki na Brodu, v Klečah, Stožicah, Jaršah, Hrastju in pri vodarni Hrastje. Poleg tega naj bi tak status podelili tudi Šmarni gori, Grmadi, Taboru, Straškemu in Soteškemu hribu ter gozdnim ostankom na Rojah, v Tacnu, pri vodarni Kleče, na Dobravi pri Črnučah, na Brdu, Vrhovcih, v Dolnicah, za Bežigradom, na Kozarški gmajni in Dolgem mostu. Po mnenju urbanistov sestavljajo našteta območja ogrodje sistema mestnih zelenih površin ter so že zdaj pomembna za rekreacijo in estetsko podobo mesta. Največje gozdno območje bo po tem predlogu območje Golovca, ki seka vse avtoceste in je skoraj tako velik kot vsa druga sedanja in predlagana območja skupaj. Gorazd Maslo z oddelka za gospodarske dejavnosti in turizem je pojasnil, da je največ na novo predlaganih gozdov s posebnim namenom na severozahodu občine. Sočasno naj bi status gozda s posebnim namenom odvzeli manjšemu območju Jazbina, ki leži na skrajnem vzhodnem robu občine. "Vse območje moščanskih hribov je gozdnata krajina, zato ni smiselno, da je zgolj njegov majhen kos opredeljen kot gozd s posebnim namenom. Za to tudi ni bilo podanih nobenih strokovnih argumentov," je povedala višja svetovalka na oddelku za urbanizem Mateja Doležal .

Gozdovi s posebnim namenom naj bi se tako s sedanjih osemsto hektarov razširili na približno 1380 hektarov, v nekaj mesecih pa naj bi po besedah Gorazda Masla pripravili tudi že osnutek odloka o gozdovih s posebnim namenom, ki naj bi natančno opredelil, kaj se v gozdovih sme početi in česa ne. Med drugim bi s tem radi poenotili vzdrževanje gozdov in vso opremo v njih - poti, klopi, koše, table, parkirišča in podobno, posebna naloga v tem sklopu pa bo ureditev Šmarne gore. Vsi ti dokumenti po besedah strokovne svetovalke v Zavodu za gozdove Slovenije Marijane Tavčar dokazujejo veliko skrb občine za mestne zelene površine, hkrati pa ji prinašajo tudi velikansko obveznost. "Do zdaj so lastniki gozdov sicer občini lahko predlagali odkup svoje parcele, vendar tej gozda ni bilo treba odkupiti, zdaj pa bo to morala narediti."

Ker so imeli lastniki gozdov predvsem stroške, jih je v zadnjem času kar nekaj gozdove občini podarilo. "Gozd prinaša lastniku le obveznosti, dohodka pa ne prav veliko. Še več, če gozd ogroža ceste, na primer, da na kako vozilo pade staro drevo, je lastnik gozda celo odškodninsko odgovoren," je pojasnil Gorazd Maslo. Ceno zemljišča naj bi oblikovali cenilci, čeprav je pri tem, kot kažejo dosedanje slabe izkušnje občine z odkupovanjem zemljišč, mogočega veliko manipuliranja. Okvirno je cena kvadratnega metra gozda po besedah Gorazda Masla približno ena nemška marka, hektar naj bi torej stal dober milijon tolarjev. "Prav zdaj izračunavamo, kolikšne stroške naj bi za občino pomenili gozdovi s posebnim namenom, hkrati pa preverjamo, koliko gozdov je sploh v občinski lasti. Kot kaže, odstotek občinskih gozdov ni prav visok," je opozoril Gorazd Maslo.

Z odlokom o spremembi dolgoročnega načrta naj bi dokumente uskladili z dejanskim stanjem tudi na področju lokalnih virov pitne vode. Iz vira Kovačev Grivc se je nekoč oskrbovalo naselje Bizovik, ko so prek varstvenih pasov zgradili vzhodno avtocesto, pa so naselje priključili na mestni vodovod. Zato bodo temu viru vzeli status, hkrati pa še trem lokalnim virom na zahodnem robu občine; iz vira Dragomeš se zdaj ne oskrbuje noben uporabnik več, saj so vsi priključeni na mestno omrežje, vir Kučja dolina je presahnil zaradi miniranja v bližnjem kamnolomu in ni več uporaben, vir Pod Prevalnikom pa je v zasebni lasti in zato ne more imeti statusa javnega vodnega vira. "Noben uporabnik zato ne bo ostal brez pitne vode, saj smo vse priključili na mestni vodovod," je poudarila Mateja Doležal.

Sočasno naj bi opredelili pet novih lokalnih virov pitne vode, in sicer na Brezjah pri Lipoglavu, na Lipoglavu in v dolini Besnice, katerih varnost zahteva varovanje vsega vodozbirnega območja, na Javoru, kjer je potrebno varovanje večjega dela ozemlja vodozbirnega območja, in na Malem vrhu pri Trebeljevem, kjer je potrebno varovanje padavinskega območja in območja, iz katerega je mogoče prelivanje vode proti zajetju. "Vsi ti vodni viri že delujejo in so tehnično preverjeni, zdaj pa naj bi to opredelili tudi v odloku. Od lani je veljaven tudi odlok o zavarovanju vodnih virov, ki natančno opredeljuje, kaj se v okolici virov sme in česa se ne sme početi," je dodala Mateja Doležal.

Pri občini bodo določili, kako je za gozdove treba skrbeti in kakšno infrastrukturo potrebujejo. Zajeten zalogaj bo ureditev Šmarne gore. (Foto: Jaka Gasar)