"Plinska bomba je bila prazna, s sinovoma pa sem se zaklenil v stanovanje, ker sem želel, da nas pustijo pri miru," je priznal Fehim Merdanovič . Žena Dursoma Merdanovič je povedala, da živita z možem v stanovanju od leta 1990. Ker je bilo stanovanje staro in zanemarjeno, sta ga uredila, v letih, odkar živita v njem, sta zanj namenila okoli pet milijonov tolarjev, zatrjujeta. Za stanovanje, ki meri 26 kvadratnih metrov, sta občini ves čas redno plačevala najemnino, večkrat pa sta tudi že zaprosila, da bi rada stanovanje odkupila ali pa uredila najemno pogodbo, vendar jima tega na občini niso omogočili.

Predsednica Helsinškega monitorja Slovenije (HMS) Neva Miklavčič Predan je poudarila, da bi občina morala priskrbeti stanovalcem nadomestno stanovanje, saj tako določajo tudi mednarodni dokumenti, ki jih je Slovenija podpisala leta 1996. Direktorica stanovanjskega sklada Jožka Hegler pa je dejala, da si v HMS "po svoje" razlagajo mednarodne predpise. "V skladu s cilji mednarodnih deklaracij bi bila občina dolžna priskrbeti stanovalcem nadomestna stanovanje le v primeru, če bi šlo za nezakonito deložacijo. Ko opravljamo deložacijo na podlagi sodbe, pa smo dolžni plačati le sodnega izvršitelja in selitev."

Povedala je, da so uporabnike večkrat opozorili, da ne izpolnjujejo pogojev, po katerih bi lahko pridobili najemno pogodbo, in jih pozvali, naj se izselijo. Ker se niso odzvali, so na sodišču proti njim vložili tožbo. Poudarila je, da se stanovalci niso prijavili na noben občinski razpis za stanovanja, na podlagi podatkov o njihovem socialnem stanju pa so v občini ugotovili, da ne izpolnjujejo pogojev za dodelitev najnujnejšega bivalnega prostora. "Stanovalci hočejo uresničiti svoje `pravice` na račun tistih, ki že več let čakajo v vrsti, da bi prišli do stanovanja."

Jožka Hegler je dejala, da je povsem normalno, da so do zdaj plačevali občini uporabnino za stanovanje, saj so ga uporabljali. Poudarila pa je, da s tem niso pridobili pravice do najema stanovanja. Vse, kar so vlagali v stanovanja, so počeli brez soglasja lastnika, in s tem tudi brez upravnega dovoljenja, kar pomeni črno gradnjo. "Stanovanje res ni veliko, vseeno pa bi vanj namestili družino, ki je do njega upravičena," je menila. Po izselitvi bi namreč stanovanje uredili, nato pa bi ga dodelili tistim, ki izpolnjujejo pogoje.

Kot je poudaril vodja službe za odnose z javnostmi Gregor Kos , ostaja sklep sodišča kljub preložitvi včerajšnje deložacije enak. Enaka usoda čaka najbrž tudi druge družine, ki nezakonito živijo v tem naselju, saj so na občini tudi proti njim že pred vrsto let vložili tožbe. Ta čas čakajo le še sodbo sodišča. Jožka Hegler je povedala, da sicer na leto običajno naredijo do deset deložacij, ki pa so večinoma miroljubne. Po njeni oceni se bo njihovo število letos in drugo leto še povečalo, saj so v času, ko je prišlo do sprememb na stanovanjskem področju, mnogi izkoristili trenutno situacijo in se nezakonito naselili v prazna stanovanja. Povedala je, da je ta čas v Ljubljani v tožbenih postopkih še okoli sto primerov. Po vsej Ljubljani so namreč objekti, ki so bili zgrajeni za najemnike javnih stanovanj. Ko so se prvotni najemniki izselili, pa so jih nezakonito zasedli drugi stanovalci.

Pojasnila je še, da razlog za deložacijo ni le nezakonita vselitev, ampak so to tudi krivdni razlogi, ko na primer uporabnik ne plačuje najemnine, ali pa uporablja stanovanje v nasprotju z najemno pogodbo - da ima v njem "svoje" podnajemnike oziroma dela škodo. Čeprav so na občini proti njim že pred leti vložili tožbe, pa šele zdaj prihajajo na vrsto, saj so postopki na sodišču zelo dolgotrajni. "Vendar ne zaradi lenobe, ampak zaradi pravnega varstva ljudi. Gre namreč za dvostopenjska sojenja, v nekaterih primerih pa uporabijo celo revizije na vrhovnem sodišču. Postopki zato niso nikoli krajši od pet let," je še razložila Jožka Hegler.