Brez dosedanje podpore MOL bi bil vrt že zaprt
Dr. Bavcon, ki ljubljanski botanični vrt vodi zadnjih dvanajst let, je že predlani ugotovil, da bi morali vrt zapreti, če ga ne bi finančno podpirala ljubljanska mestna občina, ki je do lani tudi edina sofinancirala (skupno 625.000 evrov) vse naložbe v sanacijo objektov in vodovodnega omrežja v vrtu. Toda že lani je MOL zaprl finančno pipico za drugo krilo rastlinjaka ob upravni zgradbi vrta, tako da jim ni kazalo drugega, kot da so že izkopano gradbeno jamo do nadaljnjega zasuli in namesto gojitvenega rastlinjaka začasno uredili suhi travnik... Iz lanskega mestnega proračuna, ki ga je krepko oklestila država s spremenjeno zakonodajo o financiranju občin, je izpadla tudi prej predvidena naložba v zgraditev še enega večjega rastlinjaka v vrtu. Za vzdrževanje (izobraževalni program) vrta pa je MOL lani še prispeval 56.693 evrov. Pod to postavko je MOL vse od leta 1995 dejansko zagotavljal denar za plačo vodje vrta z akademsko izobrazbo, medtem ko je ministrstvo za visoko šolstvo ves čas zagotavljalo denar za plače štirih vrtnarjev, ki jim niti dejanske izobrazbe ne priznava! Februarja letos pa je vrt dobil od MOL zadnje nakazilo za december 2007 z obvestilom, da so letos ukinili financiranje vrta. Edini denar MOL, na katerega torej ljubljanski botanični vrt še lahko računa, je za že dogovorjene skupne akcije z mestnim zavodom za turizem.
Kdo bi koga učil "menedžerstva"?!
"Ljudje, ki sedijo na ministrstvih, še zlasti na okoljskem, radi razlagajo, da bi naš vrt potreboval menedžerski, bolj tržni pristop do upravljanja. A s čim manj denarja doseči čim boljše učinke, to je že doslej naš menedžerski pristop. Vsak vrtnar mora skrbeti za 1200 rastlin iz žive zbirke 4500 različnih rastlin v vrtu. V vrtovih podobne velikosti v tujini imajo štirikrat toliko vrtnarjev in najmanj pet visokoizobraženih strokovnih delavcev. Za 8000 vodenih obiskovalcev na leto, kolikor jih ima naš vrt, bi v tujini zaposlili pet vodičev, pri nas imamo biologinjo, zaposleno za polovičen delovni čas, ter skupino študentov, s katerimi si pomagamo tudi pri vzdrževalnih delih. Kje je tu še skrb za semensko banko in pošiljanje semen v najmanj 150 botaničnih vrtov po svetu, kje je tu redno raziskovalno, pedagoško in vzgojno delo... Nekdanji minister za visoko šolstvo dr. Jure Zupan je sicer organiziral medresorsko delovno skupino, ki naj bi vladi predlagala, kako zagotoviti sistemski status in normalno delovanje botaničnega vrta, a ni bila niti imenovana. Vodja ljubljanskega botaničnega vrta je vsa minula leta zaman prosil pristojna ministrstva (visoko šolstvo in znanost, prostor in okolje, kulturo...) za ustrezno finančno in kadrovsko podporo. Za letos ima poleg denarja za vrtnarske plače na visokošolskem ministrstvu preko biotehnične fakultete zagotovljen le še denar za postavitev enega rastlinjaka in nič več. A zdaj, ko mu je še prestolnica ob mačehovskem ravnanju države obrnila hrbet, tudi pristojna ministrstva ne bodo mogla več odlašati z nujno sistemsko ureditvijo položaja in financiranja nacionalnega univerzitetnega botaničnega vrta, ki bo čez dve leti praznoval častitljivo dvestoletnico!
