Ob sedanji drugi turneji po Afriki je šel še korak dlje. Vojaške sporazume Francije s številnimi afriškimi državama čaka korenita revizija. "Obrambni sporazumi morajo odsevati Afriko današnjega dne in ne včerajšnjega," je dejal Sarkozy. Ali to pomeni, da bi Francija lahko zaprla katero od stalnih oporišč na celini ali pa zgolj zmanjšala število vojakov, ostaja nedorečeno.
Rez s preteklostjo
Le grande nation ima v Afriki nameščenih skupaj približno 9000 vojakov. Razporejeni so v šestih državah. Stalna vojaška oporišča Francije so v Džibutiju (to je največje), Senegalu, Gabonu in Slonokoščeni obali. Manjši kontingenti so prisotni še v Centralnoafriški republiki in Čadu. Pariz je obrambne sporazume z afriškimi državami sklepal v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je večina nekdanjih francoskih kolonij dobila neodvisnost. Imperialna sila si je takrat prav s temi sporazumi zagotovila ohranitev vpliva tako v samih državah kot tudi na celotnem kontinentu. Obrambni dogovori so denimo nekdanjega zunanjega ministra Jeana Sauvagnarguesa navdihnili z izjemno ugotovitvijo: "Afrika je edini kraj na svetu, kjer lahko Francija na lastno pest vpliva na politiko." Ta politika francafrique je predstavljala dejansko nadaljevanje kolonialne nadvlade.
Obrambni sporazumi z afriškimi državami so precej sporni. Njihova natančna vsebina ni znana. Večinoma se Francija v njih obvezuje zaščititi države pred zunanjimi sovražniki, pod določenimi okoliščinami pa lahko priskoči na pomoč vladam tudi pred notranjo nevarnostjo. To je po uradnem koncu kolonialne dobe v Afriki večkrat storila, s čimer je na oblasti ohranjala Parizu prijateljske diktatorje in avtokrate.
Sarkozy zdaj ugotavlja, da so besedila teh sporazumov preživeta. "Nepredstavljivo je, da bi bili potegnjeni v notranje konflikte držav," ocenjuje. Francoski predsednik želi narediti rez tudi s politiko predhodnikov, Françoisa Mitteranda in Jacquesa Chiraca, ki sta afriškim državam z veseljem delila lekcije o demokraciji.
Afrika naj za svojo varnost poskrbi sama
Če Sarkozyjeve izjave niso prazna retorika, se obeta pomembna strateška sprememba francoske politike do Afrike. Povsem tamkajšnje vojaške prisotnosti Pariz zagotovo ne bo opustil, jo pa utegne korenito zmanjšati. Umik bo verjetno postopen. Francija namreč želi najprej v okviru Afriške unije izuriti posebne enote za hitro ukrepanje. Te naj bi zaživele najkasneje do leta 2012 in postale hrbtenica nove varnostne politike celine. Končni cilj Sarkozyjeve napovedi zveni obetavno: Afrika naj za stabilnost na svojih tleh poskrbi sama. "Plemeniti razmislek" francoskega predsednika, da morajo afriške države naposled dobiti lastništvo nad lastno usodo, ima tudi povsem strateški namen. Sproščene zmogljivosti afriškega žandarja bo Francija potrebovala na drugih delih sveta. Za začetek bodo v Združenih arabskih emiratih zgradili svojo prvo vojaško oporišče na arabskih tleh.
