Zakaj o tem niste brali že prej, zakaj šele sedaj prihajajo na dan podrobnosti in hobotnice javnih uslužbencev, ki segajo preko županov in sodišč do direktorjev javnih ustanov, ministrov in predsednika vlade? Ker se je po volitvah leta 2004 zgodil tudi desant na medije in novinarje, ki šele v zadnjem obdobju zbirajo moči za protiofenzivo.

Oblast je z novim zakonom o RTV prevzela javni zavod, z mahinacijami okrog Mercatorja in odstavitvijo Zorana Jankovića obvladala Delo, preko NKBM zamenjala vodstvo mariborskega Večera, z odtegnitvijo oglasov državnih podjetij oslabila Mladino in enako poskušala z Dnevnikom...

Kosilo zapečatilo usodo Primorskih novic

Zgodba Primorskih novic, prvega medija Primorske in edinega regionalnega dnevnika v državi, je prototip medijskih zlorab slovenske oblasti, model plena neke gospodarske družbe zaradi političnih in ekonomskih interesov. Je ena od konkretnih dokazov sprenevedanja in laži, najbolj primitivne forme manipulacije, ki se jo gre Janševa vlada. In kot so Primorske novice prototip na medijskem področju, je dogajanje v koprski občini zrcalna podoba početja na državni ravni.

Boris Popovič bi s Primorskimi novicami obračunal že takoj po prvi zmagi na volitvah leta 2002, vendar za to takrat ni imel podpore ne lastnikov ne politike. Po letu 2004 pa je njegov cilj postal uresničljiv. Vlada Janeza Janše je najprej v treh, od države obvladanih podjetjih (solastnikov Primorskih novic) zamenjala vodstva in postavila sebi lojalne, "naše" ljudi. V Luki Koper je moral zaradi pritiskov odstopiti Bruno Korelič, ki ga je zamenjal Robert Časar; v Intereuropo je prišel Andrej Lovšin, ki je na dan imenovanja prisegel zvestobo Janši, s katerim je bil tesno povezan tudi med orožarsko afero. V novogoriškem Hitu so spremembo v nadzornem svetu dosegli celo na nezakonit način, da so lahko odstranili Branka Tomažiča in nastavili Nika Trošta, s katerim naj bi lažje uresničili idejo o megazabavišču z Američani in še kaj.

Ko si je koprski župan pred dobrim letom in pol zaželel, da postane Obala na lanskih lokalnih volitvah "naša" in ga je Janša pri tem podprl, sta se morala tako močnim interesom podrediti še največja lastnika, Banka Koper in Primorje Ajdovščina. Veliki menedžerji, dobitniki različnih nagrad in visokih priznanj, so se konec januarja lani dobili v odlični restavraciji Za gradom in ob kosilu s Popovičem zapečatili usodo Primorskih novic. Dva velika direktorja so določili za kurirja, ki sta mi na razgovoru na šest oči dala še eno možnost. "Takoj zamenjaj odgovornega urednika ali pa bomo zamenjali tebe. Kdo bo novi urednik, ti bo sporočila Mojca Beljan, Popovičeva piarovka," sta dejala pomembna gospoda Vojko Čok in Dušan Črnigoj.

Odpovedi kar dežujejo

Postavila sta me pred zid in v nezavidljivo stisko. Naj ravnam proti svojim strokovnim in poklicnim načelom, zatajim novinarstvo in svojo verodostojnost, kolektiv, Primorsko? In če se podredim, koliko ukazov in vpletanja v poslovanje družbe in uredniške politike lahko še pričakujem? Morala bom lagati sebi, okolju, najbližjim. Komu bom sploh še lahko pogledala v oči? Ohranila sem obraz in čisto vest, dobila pa nešteto neprespanih noči in drugih posledic.

Gospodje so bili neomajni. Nič niso pomagali argumenti o krhkosti gospodarske družbe, ki je šele leto in pol izdajala dnevnik. Na javnost so se požvižgali. Na seji nadzornega sveta 6. junija lani so me nekrivdno razrešili in za direktorja postavili človeka, ki za to delo ni imel ne znanja ne izkušenj, bil pa je seveda kolega Borisa Popoviča. Tako se je začel razpad kolektiva, podjetja in prvega medija Primorske, ki mu še danes ni videti konca.

Novi direktor Sergej Škrlj se je takoj lotil domače naloge. V nekaj dneh je moral odstopiti odgovorni urednik (štiri mesece pred potekom mandata), za njegovega naslednika so imenovali Tina Mamića, vse po navodilih Roberta Časarja in Andreja Lovšina, kot je razlagal Škrlj. Ta je odstranil komaj pridobljen in najbolj izkušen kader: urednico deska Darjo Verbič, zamenjal urednika za politiko in gospodarstvo in tako naprej v smeri negativne kadrovske selekcije. Začelo se je - cenzura in še bolj avtocenzura, negotovost, strah. Odnosi med Mamićem in Škrljem so se kmalu začeli krhati, novinarski kolektiv pa je kljub spreobrnjencem v svojih vrstah zbral moč in Mamiću izglasoval nezaupnico. Škrlj ga je "nekrivdno" odstavil in mu obljubil celo odpravnino. Ker je v sedmih mesecih direktorovanja povzročil finančno in kadrovsko krizo podjetja (pred njegovim prihodom je bilo poslovanje pozitivno), ker je kot po tekočem traku kršil notranje akte družbe in zakonodajo in ker je bila Obala po volitvah "naša", se je iztekel tudi njegov čas. Nadzorniki so zahtevali, da odstopi in imenovali novo direktorico, piarovko Luke Koper Suzano Zornada Vrabec.

Po devetih mesecih njenega vodenja je poslovanje zdaj sicer pozitivno, stiska novinarskega kolektiva in primorskega časopisa pa iz dneva v dan večja. Prejšnji teden sta dokončno odstopili odgovorna urednica Vesna Humar in urednica Sobote Cveta Guzej Sabadin, odpoved je dobil pogodbeni novinar iz Ljubljane, karikaturist Franco Juri, ki je ponudil celo brezplačno sodelovanje, vendar so ga zavrnili. Časopis Primorske novice bo novembra obeležil 60 let izhajanja, lastniki, politika in nastavljeno vodstvo pa je v zadnjem letu poskrbelo, da je imela družba tri direktorje, štiri odgovorne urednike, številne kadrovske rošade, tožbe na sodišču, veliko medijsko pozornost zaradi kršitev zakonodaje lastnikov, vodstva in novinarske avtonomije… Le kdaj se bodo lastniki usmilili svojega podjetja, primorskega časopisa in javnosti?

Glavna vloga v detektivki

Ko sem pred dnevi razlagala sestri, kaj vse se mi dogaja, me je mirila s humorjem: "Ko si bila majhna, si želela postati igralka. No, predstavljaj si, da zdaj igraš vlogo v zelo napetem filmu." In res je tako videti in čutiti. Bolje seznanjeni o temnih straneh našega vsakdana me celo opozarjajo, naj pazim, kako vozim, saj se mi lahko zgodi kakšen nenaključen "zdrs" s ceste. Pravijo, naj pazim, ker vrtam tam, kjer nekaterim sploh ni všeč. Za preganjavico je kar nekaj razlogov.

Ko sem lani dobila ukaz, naj zamenjam odgovornega urednika, se mi je kmalu zgodil "dobri duh", za katerega še danes točno ne vem, ali so bile njegove informacije dobronamerne ali morda dodaten pritisk. Obveščal me je, da o meni zbirajo obremenilno gradivo, da so nekateri zadolženi, da odkrijejo moje grehe, da so mediji, ki bodo to z veseljem pograbili, že izbrani. Naj pazim, kaj govorim po telefonu, pregledati naj dam informacijski sistem v podjetju. Po zamenjavi sem postala svetovalka direktorja, ki pa si kmalu ni več pustil svetovati. V poslovnih prostorih je bilo vse večkrat videti Francija Matoza, začela so se šikaniranja, odtegovanje informacij, preprečevanje dela. Septembra mi je Škrlj neposredno povedal, da sem za nekatere postala moteč element in bi bilo zame bolj zdravo, če bi odšla. Dobro. Matoz in moj odvetnik sta pripravila sporazum o prekinitvi delovnega razmerja, poslali so me na prisilni dopust (med volitvami), potem pa sem dobila odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj je bil sporazum, kot kaže, le pesek v oči. Sodišče je aprila letos ugotovilo, da je bila odpoved nezakonita.

Tudi nova direktorica ni želela moje prisotnosti na delovnem mestu, čeprav bi ji kakšen strokovni nasvet zagotovo koristil glede na sedanje dogajanje v podjetju. Poslala me je domov do odločitve sodišča. Pri tem je kršila določila moje pogodbe o zaposlitvi, odvzela mi je elektronski naslov in ga prenesla na svoj računalnik, zaradi česar je urad informacijske pooblaščenke že uvedel postopek o prekršku. Po sklepu sodišča me je konec maja pozvala nazaj na delo, kjer me je že čakala nova odpoved, spet na zelo sporen način. Kar sama (zakon o delovnih razmerjih določa postopek sprememb akta o sistemizaciji) je sprejela sklep o uvedbi delovnega mesta svetovalca direktorja in sklep o ukinitvi le-tega, oba hkrati dala v obravnavo sindikatu in kljub negativnemu mnenju na prvi sklep (na sindikatu so predložitev dveh nasprotujočih si sklepov v hkratno obravnavo ocenili za precedens brez primere) izpeljala odpoved. A to še ni bilo dovolj. Koriščenja lanskega dopusta mi ni odobrila, na posredovanje v sporu zaradi kršitev moje pogodbe s strani inšpekcije za delo ni pristala in ko sem bila zaradi zdravstvenih težav prisiljena iti na bolniški dopust, je za mano poslala detektiva. Čeprav sem imela po navodilih osebnega zdravnika med bolniško neomejeno gibanje, je najeti detektiv preverjal, če sem v tem času doma ali ne in me celo zasledoval. Ker sem upoštevala zdravnikova navodila in se gibala, sem dobila še izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi domnevne kršitve. Kdo je direktoričin svetovalec in pravni zastopnik? Ja, Franci Matoz, seveda!

Pravna država, ljudje pa pri psihiatrih

V sedmih mesecih sem tako dobila tri odpovedi (dve sta na sodišču), doživela vsa mogoča šikaniranja, zasledovanje, poskuse diskreditiranja in odvzem pravice do dela. Vse to le zato, ker sem prispevala k temu, da so se Primorske novice razvijale v profesionalni medij, od skoraj neznanega regionalnega tednika so postale dnevnik, od podjetja brez premoženja je nastala družba z lastnimi poslovnimi prostori (obnovljena palača Tarsia) in sodobno infrastrukturo. Žal Mirjana Čakardič, Etbin Tavčar, Đorđe Perić in jaz sploh nismo osamljeni primeri, vendar zaradi njihovih zgodb lažje razumete, zakaj vse več Slovencev išče pomoč psihoterapevtov, sodišč, javnosti.

Naše zgodbe pripovedujejo tudi o utemeljenem sumu, da bi obstajal pri nekaterih pristojnih organih resničen interes po odkrivanju in ustreznem pregonu družbeno škodljivih, deviantnih in korupcijskih dejanj. Obstaja sum, če je sedanja oblast res podpisala koalicijsko pogodbo in vsi ministri etični kodeks, katerih besedila so vse bolj mrtve črke na papirju. Prihaja do kršitev volilnega molka, prijav zaradi tega na policijo in volilno komisijo, vendar se ne zgodi nič. Kosova komisija ugotavlja korupcijo pri nekaterih dejanjih, zadeve predaja policiji in tožilstvu, prosi za presojo pravne strokovnjake, vendar vrhovna državna tožilka Barbara Brezigar izjavi, da Kos s tem prekoračuje svoja pooblastila. Halo! Kdo nas bo še prepričal, da živimo v demokraciji in pravni državi?

Naše zgodbe in vprašanja smo poslali na različne naslove in v prihodnji številki boste lahko prebrali, kaj so pristojni odgovorili. Če bodo!