Benediktinski samostan iz avstrijskega Admonta je tako spet postal lastnik več sto hektarjev slovenske zemlje in dveh dvorov povrhu; to lastnino pod okriljem zasebnega podjetja že vrsto let preoblikuje v največjo novo vinogradniško posest pri nas.
Stoletno tradicijo benediktinskega vinogradništva na slovenskih gričih je prekinilo dogajanje po drugi svetovni vojni. Njihovo posest je zasegla partizanska oblast in jo predala v roke Udbi, ki je v kleti v Jareninskem dvoru izvajala bučne bakanalije. Reden gost teh razuzdanih veselic za elito slovenske partizanščine je bil tudi general Ozne Ivan Maček - Matija. Njegov podpis je še desetletja pozneje "krasil" propadajočo fasado dvora, ki mu stari-novi lastnik zlagoma vrača izgubljeni blišč.
Ta čas podjetje Dveri-pax zaposluje 21 ljudi, ki so vsi domačini iz okoliških krajev, in obdeluje že 56 hektarjev vinogradov po vseh koncih vinorodne dežele Podravje; v okolici Maribora, Gornje Radgone in Ljutomera. Prihodnje leto bodo s trto zasadili še dodatnih 12 hektarjev, do leta 2010 pa bodo obdelovali kar 90 hektarjev vinogradov. "Zato smo novo klet pri Jareninskem dvoru, ki jo bomo na petkovem dnevu odprtih vrat svečano predstavili javnosti, zasnovali tako, da ima zmogljivost do 250.000 litrov vina," nam je razložil Danilo Flakus, ki je bil v letih ustanavljanja posesti "desna roka" dveh avstrijskih direktorjev, zdaj pa so lastniki njemu zaupali vodenje slovenskega vinogradniškega podjetja.
Po Flakusovih besedah je naložba v objekt, ki je najsodobneje zasnovan in opremljen vinski hram v severovzhodni Sloveniji, stala okoli 2,7 milijona evrov. Celotni projekt vinogradniške posesti je doslej veljal okoli deset milijonov evrov, vendar se denarni tok iz žepov podjetnih avstrijskih menihov še ne bo ustavil, saj se bo nadaljevala obnova Jareninskega dvora in Železnih dveri v Prlekiji. V tem dvoru bodo že junija odprli vinoteko, napoveduje Flakus.
