Petko ne kuha, ampak: "Kuham z največjim veseljem!" In pika! Pravi, da je poleg veselja osnovno, da te ni strah kuhanja: "Nekaj časa ima potem najbrž vsak malo težav z začimbami, ampak po desetih letih vaje se lahko razviješ v dobrega kuharja."
Petko je oboževalec morja in svobode: "Če nimaš redne službe je včasih res mučno, ampak odtehta, odtehta." Rad potuje in nekaj let je živel v Grčiji, vendar, kot sam pravi, prav daleč ne gre, ker se boji letenja z letalom. Povsod še najbolj pogreša solate, še posebno radič, in pa bučno olje - ko se vrne s potovanj, je to prva hrana, ki si jo privošči doma. "S slastjo!" doda. Če je sicer kdaj lačen, se mu zdi, da voha sveže pečen kruh, prav posebne hrane, ki bi jo imel najraje, pa na njegovem seznamu ni. "Se ti zdi, da ne jem rad vsega?" vpraša neprepričljivo, takoj nato pa pojasni: "Vsaka hrana je dobra, potrebno je le malo predigre."
Kamorkoli že gre, pa je prva stvar, ki jo obišče, tržnica, kjer se da zaslutiti utrip mesta, dobiti vtis o ljudeh: "Povsod pripravljajo za obiskovalce hrano iz sestavin, ki so na tržnici. Zato se mi zdi skrajno bedasto, da na ljubljanski tržnici ni nikogar, ki bi rezal pršut, ni nikogar, ki bi prodajal domači kis, domače sire. Raje zvečer zmečejo na tone pomaranč in ananasa, namesto da bi nekoliko bolj zrelo sadje sproti stiskali v sokovniku in ga prodajali."
Za trenutek obmolkne, potem pa se že nekoliko jezen v trenutku še bolj nasrši in trdo doda: "A se ti zdi prav, da turisti po ogledu tržnice končajo v eni od picerij, namesto da bi na tržnici pojedli kranjsko, zelje in repo!? Ali pa solato z bučnim oljem ali domači kruh z domačo klobaso..." Še nekaj časa našteva jedilnike domače hrane, kar ga spravi v dobro voljo in si živo predstavlja, kako bi bilo, če bi bile pod Plečnikovimi arkadami ena poleg druge same gostilnice: "Božansko..."
Primož Petkovšek - Petko, roker po duši, ki je kot basist igral v različnih ansamblih, igralec, ki nastopa tudi v gledališču, čeprav je to po njegovi razlagi: "Nekoliko preveč redoljubna zadeva, kar je zame nevzdržno." Filmski igralec, ki je dobil največkrat vlogo negativca, pa je po duši daleč od nasilneža. Petko, ki ne gleda in posluša več poročil: "Ej, kam smo prišli, saj ne morem verjeti, kaj se dogaja!" Primož iz Savskega naselja, ki se je preselil v center in ki se rad zapelje na pivo v Žiri, od koder izhaja učiteljska družina Petkovšek. "Letos bo spet dobro leto," pove na koncu preprosto.
