Plečnik je bil moderen arhitekt, ki je veliko prispeval k preoblikovanju slovenske prestolnice, deloval pa je tudi v Pragi in na Dunaju. "Poglavitna značilnost njegovih urbanih potez za Ljubljano je bila velika inventivnost v nizanju optično privlačnih točk, ustvarjanju ritma, ki more zlasti pešcu dajati ugoden doživljaj mestnega prostora," so zapisali v Arhitekturnem muzeju Ljubljana, kjer hranijo stalno zbirko njegovih del. Avtor pregledne Plečnikove razstave v Narodni galeriji Damjan Prelovšek pa dodaja, da je Plečnikova umetnost spodbudna, svetovljansko zapisana himna slovenstvu, ki ji velja prisluhniti z odprtimi očmi in s čistim srcem.
Plečnikovo delo je v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja postalo pravo odkritje za Evropo in svet. Proces odkrivanja Plečnikovega opusa, razpetega med Dunajem, Prago in Ljubljano, je doživel pomemben prelom z razstavo, ki jo je zasnoval umetnostni in kulturni center Georges Pompidou v Parizu spomladi leta 1986. Z razstavo o Plečnikovem kulturnem poslanstvu za novo demokracijo v Masarykovem času, predstavljeno v Pragi poleti 1996, pa se je njegovo ime še trdneje umestilo v tokove moderne arhitekture.
Poleg izjemne izvedbene kakovosti priznava tujina Plečniku izjemno stopnjo izvirnosti, inventivnosti v uporabi zgodovinskih, regionalnih in celo lokalnih prvin, zaokroženih vsakič v novih izvirnih celotah v razponu od drobnih detajlov prek spomenikov do arhitektur in večjih uporabnih potez. Podobo Ljubljane med vojnama so tako nekateri teoretiki označili za mesto s Plečnikovim podpisom, Plečnika samega so nekateri sodobni arhitekti in oblikovalci celo dvignili na svoj postmodernistični prapor, znani dunajski kritik Friedrich Achletiner pa je nedavno zapisal, da bi Plečnik utegnil postati celo arhitekt prihodnosti.
