Slovenija ima širšo zakonsko ureditev in tovrstno diskriminacijo prepoveduje.
Evropska unija z ohlapnim zakonom
Odgovor Katharine von Schnurbein, tiskovne predstavnice komisarja za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti Vladimirja Špidle, da protidiskriminacijska zakonodaja Evropske unije ne zajema primerov zavrnitve delovnega mesta delavcu, ker kadi (prepoveduje le diskriminacijo na podlagi rasne ali etnične pripadnosti, telesnih okvar, starosti, spolne usmerjenosti, veroizpovedi ali prepričanja), je razburil delavske sindikate.
Ti menijo, da je takšna razlaga zakonodaje preveč formalistična in odpira vrata vsesplošni diskriminaciji iskalcev zaposlitve, ki ne sodijo v nobeno od kategorij, ki so zajete v protidiskriminacijski zakonodaji. Zato je dva dni po tem Evropska komisija podala izjavo, da "nasprotuje vsakršni obliki diskriminacije" in da tudi tega primera ne podpira, vendar vse oblike diskriminacije, ki niso zajete v evropski zakonodaji, sodijo v pristojnost držav članic.
Slovenija upošteva osebne okoliščine
Slovenska zakonodaja je na tem področju prizanesljivejša. Po besedah Neže Kogovšek z Mirovnega inštituta "evropska zakonodaja nudi pomanjkljivo zaščito, saj prepoveduje diskriminacijo le na podlagi šestih izrecno navedenih osebnih okoliščin, zato bi Evropska komisija morala preučiti možnost razširitve zaščite. V Sloveniji je pomanjkljivost evropske zakonodaje nadomeščena tako, da je prepovedana diskriminacija na podlagi katere koli osebne okoliščine, kar bi ob ustrezni pravni razlagi pomenilo tudi prepoved diskriminacije kadilcev."
Enako meni Tatja Strojan, zagovornica načela enakosti iz Urada za enake možnosti, ki pravi: "Da nekdo ne bi zaposlil kadilca, če pogoji delovnega mesta izrecno ne zahtevajo nekadilca, bi v Sloveniji torej lahko šteli kot diskriminacijo." V Sloveniji naj se torej ne bi bali tovrstne diskriminacije, čeprav vemo, da še vedno ostaja veliko prikrite diskriminacije (posebno mladih mater in žensk). Tudi Gregor Miklič, izvršni sekretar ZSSS, je prepričan, da "vsak pogoj za zaposlitev, napredovanje ali prenehanje zaposlitve, ki ni utemeljen z zahtevami delovnega ali poslovnega procesa na konkretnem delovnem mestu, pomeni diskriminacijo. Če tega temeljnega načela ne spoštujemo, potem delodajalci lahko diskriminirajo delavce s prekomerno težo, prostovoljne gasilce, krvodajalce in podobno, saj taka diskriminacija po 'črki zakona' ni prepovedana."
