Rutelli je na novinarski konferenci od medijskega mogotca Berlusconija zahteval, naj nemudoma reši vprašanje konflikta interesov in napovedal "pošteno opozicijo" desnici. Nekdanji rimski župan je za jutri napovedal zasedanje vodstva Oljke, na katerem bodo razpravljali o volilnih rezultatih.

Berlusconijev tiskovni predstavnik Paolo Bonaiuti je povedal, da se posveti o sestavi nove vlade še niso začeli, predvidoma pa naj bi se to zgodilo konec tega ali v začetku prihodnjega tedna. Bonaiuti ni želel govoriti o razdelitvi ministrskih stolčkov med Berlusconijevo stranko Naprej, Italija! (FI) in njenimi koalicijskimi partnericami.

Mandatarja za sestavo nove vlade imenuje predsednik republike Carlo Azeglio Ciampi. Mandatar - ta bo glede na izide volitev Berlusconi - sestavi vlado, za katero mora dobiti večino v parlamentu. Ko sestavi kabinet, ga predloži predsedniku države, ki zapriseže nove ministre. Nato ima vlada 10 dni časa, da jo podpreta poslanska zbornica in senat. Če zaupnice ne dobi, se mandatar vrne k predsedniku države, ta pa mu lahko vnovič poveri mandat za sestavo vlade ali pa izbere novega mandatarja. V vsakem primeru 59. povojna vlada zaupnice ne bo dobila pred 30. majem. Takrat se bo novi parlament zbral na ustanovni seji.

Desnosredinska koalicija Dom svoboščin je po delnih rezultatih, ki jih je objavilo italijansko notranje ministrstvo, na nedeljskih volitvah dobila absolutno večino v senatu. Tako naj bi koalicija, ki jo vodi Silvio Berlusconi, dobila najmanj 161 od 315 sedežev v senatu, medtem ko naj bi jih levosredinska koalicija Oljka dobila najmanj 110. Štetje glasov se je zavleklo, saj so zadnji volilci svoje glasove oddali šele ob 5. uri zjutraj. Notranji minister Enzo Bianco se je zaradi dolgih čakalnih vrst na voliščih danes javno opravičil. "Opravičujemo se številnim državljanom, ki so morali prenašati hude neprijetnosti, da so lahko uveljavili svojo volilno pravico. Globoko obžalujem hude težave, do katerih je prišlo," je dejal minister Bianco. Do dolgih čakalnih vrst je med drugim prišlo zaradi zmanjšanja števila volišč, ki jih je bilo letos kar za tretjino manj kot na zadnjih volitvah leta 1996, poleg tega pa je do zamud prihajalo predvsem na tistih območjih, kjer so imeli poleg parlamentarnih tudi lokalne volitve in so zato morali volilci izpolniti in oddati več volilnih lističev. Rekorder med potrpežljivimi volilci, ki so čakali, da bi oddali svoj glas, je bil neki 51-letni Kalabrijec, ki je na vrsto prišel ob petih zjutraj po sedmih urah čakanja. Nekdanji predsednik italijanske vlade Massimo D"Alema, vodja najmočnejše levosredinske stranke, Levih demokratov, je danes menil, da "desnica ni dosegla izjemnega rezultata", bo pa oblikovala novo italijansko vlado. D"Alema je izrazil obžalovanje, da se z levosredinsko koalicijo nista povezali stranka nekdanjega protimafijskega tožilca iz afere Čiste roke Antonia Di Pietra in Stranka komunistične prenove, saj "kruta logika večinskega volilnega sistema kaznuje delitve in daje prednost koalicijam, kot jo je uspelo sestaviti Berlusconiju". Berlusconijeva stranka Naprej, Italija! je,kot kažejo projekcije, postala najmočnejša stranka v državi (prej so bili to Levi demokrati), saj naj bi dobila 32 odstotkov glasov ali dobrih 11 odstotkov več kot na zadnjih volitvah leta 1996. Njena koalicijska partnerica v Domu svoboščin, postfašistično Nacionalno zavezništvo, je dobila manj glasov kot pred petimi leti (po projekcijah 11,2 odstotka v primerjavi s 15,7 leta 1996). Prav tako se je poslabšal volilni izid krščanskih demokratov (CCD-CDU), ki naj bi dobili 3,4 odstotka glasov (5,8 leta 1996) in tako morda izpadla iz parlamenta. Zanimivo pa je predvsem, da se je zelo slabo odrezala Severna liga Umberta Bossija, tako da morda celo ne bo dosegla štiriodstotnega praga z vstop v parlament. Dobila naj bi le 3,2 odstotka glasov, leta 1996 pa kar 10,1 odstotka. Berlusconiju se zato v vladi morda ne bo potrebno povezati s to stranko, zaradi katere je bil deležen številnih kritik. V koaliciji Oljka so po projekcijah največ glasov dobili Levi demokrati, in sicer 18,5 odstotka (18,5 leta 1996), štiričlanska zveza Marjetica (Ljudska stranka, Demokrati, UDEUR in Stranka italijanske prenove) naj bi dobila 12,8 odstotka glasov, zveza Sončnica (Zeleni in socialisti) pa 3 odstotke. Demokratični stranki italijanskih komunistov (PDCI) projekcije pripisujejo 1,1 odstotka glasov, medtem ko je Stranka komunistične prenove (PRC), ki je na volitvah nastopila samostojno, po projekcijah dobila 4 odstotke glasov.

Italijanski politični komentatorji menijo, da je Berlusconijeva zmaga, ki jo napovedujejo projekcije, zelo prepričljiva, tako da ne pričakujejo presenečenj pri kasnejših uradnih izidih. Komentatorji so si edini tudi v kritiki notranjega ministra Enza Bianca, saj je tudi zaradi premajhnega števila volišč ponekod prišlo do dolgih vrst in so morali čas zaprtja volišč prestaviti.

Politični komentatorji se strinjajo, da je bila visoka volilna udeležba znak, da so se volitve prelevile v referendum o Berlusconiju. Zaradi dolgega čakanja - to je doletelo tudi Berlusconija in Rutellija - je na številnih voliščih prišlo do negodovanja volilcev, ki so se v več primerih tudi uradno pritožili, več čakajočim pa je postalo tudi slabo. Posebej dolge vrste so nastale v večjih mestih, med drugim v Rimu, Milanu in Bologni. Obupani volilec v Neaplju je v nemočnem besu celo raztrgal svoj volilni dokument. Neka 105-letna ženica, ki se je v kraju Cassino znašla v dolgi vrsti, pa ni obupala. Zaklicala je: "Imam 105 let, pustite mi voliti!" Navdušeni čakajoči volilci so jo ob aplavzu spustili mimo vrste, tako da je opravila svojo državljansko pravico in dolžnost.<%HR>

Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je danes v prvem odzivu na izide italijanskih parlamentarnih volitev dejal, da ni razlogov za zaskrbljenost ali nezaupljivost. "Volivci imajo vedno prav. Kar so izbrali, je najbrž tisto, kar je prav za Italijo. Z razmerami se moramo sprijazniti, če nam je prav ali ne. Nimamo pa razloga, da bi bili v tem trenutku posebej zaskrbljeni ali nezaupljivi," je v Portorožu ob robu četrtega plenarnega zasedanje Delovnega omizja za demokratizacijo in človekove pravice Pakta stabilnosti za JV Evropo za STA dejal zunanji minister.

"Predsednik vlade Janez Drnovšek je na zadnjem obisku v Rimu govoril s predsednikom stranke Naprej, Italija! Silviom Berlusconijem. Sodeloval sem na teh pogovorih in zagotovim lahko, da je Berlusconi izrazi velik interes za hitro vključevanje Slovenije v EU, izrazil je podporo Sloveniji, in rešitve glede španskega kompromisa ocenil kot zelo dobre. Tako v rimskem kot v naslednjih pogovorih, je bilo čutiti pozitivne tone, zato menim da ne bi smeli biti posebej zaskrbljeni," je še dejal Rupel.