Ko budilka več ne zmoti spanca

Starejšim se rado zgodi, da nenadoma ne slišijo več telefona, da zaspijo, ker jih budilka ni prebudila, in da jih hrup otrok ne moti več - ker ga ne slišijo. Z motnjami sluha se sooča več kot 40 odstotkov starejših od 65 let, okvara sluha pa zaradi različnih dejavnikov lahko prizadene tudi mlajše, nekateri se z njo že rodijo. "O naglušnosti govorimo, ko ljudje ne slišijo več frekvenc govornega območja, ko slabo slišijo šepet, ko imajo težave pri spremljanju televizije. Pri višjih stopnjah naglušnosti ne slišijo več tudi govora," pojasnjuje prim. dr. Jagoda Vatovec , dr. med., specialistka avdiologinja.

SLUH SE SLABŠA S STAROSTJO

Dejavnike, ki vplivajo na okvaro sluha, delimo na predporodne, obporodne in poporodne. Skoraj polovica predporodnih, torej prirojenih okvar sluha je dedno pogojenih. Naslednji, obporodni dejavniki so, pojasnjuje Vatovčeva, kljub razvoju medicinske oskrbe ali prav zaradi nje razmeroma pogost vzrok hude okvare sluha. Z napredkom intenzivnega zdravljenja novorojenčkov se je močno povečalo število preživelih, posebno nedonošenčkov. Nedonošenost sama po sebi ne povzroča prizadetosti sluha, nanjo vezani dejavniki pa ga lahko okvarijo.

Najpogostejše so poporodne okvare sluha. Nastanejo zaradi raznih vnetij, poškodb glave, presnovnih motenj, bolezni osrednjega živčevja, prevelikega hrupa, motenj prekrvavitve in nekaterih zdravil, ki škodujejo notranjemu ušesu. Mednje sodijo aminoglikozidi antibiotiki, nekateri diuretiki, kinin in citostatiki. Tako kot mnoge druge nadloge je naglušnost povezana s staranjem in prav starostna okvara sluha je najpogostejši vzrok za naglušnost.

"Starostna okvara sluha se najpogosteje pokaže po 60. letu starosti. Nastane zaradi spleta različnih dejavnikov; nanj vplivajo hrup, dednost, stres, presnova in ateroskleroza," razlaga Alenka Rokavec , dr. med., specialistka otorinolaringologinja iz splošne bolnišnice Maribor. Zaradi vseh teh dejavnikov prihaja do okvare drobnih čutilnih dlačnih celic v notranjem ušesu. Poleg tega se z nami starajo tudi možgani in njihove živčne celice. Zaradi počasnejšega prenosa med posameznimi živčnimi celicami možgani tudi počasneje obdelujejo slušne informacije.

SLUH LAHKO POVRNEJO TUDI GLUHIM

Slišno revolucijo so v svet gluhih prinesli slušni aparati. Zahvaljujoč napredni tehnologiji predsodki, da je slušni aparat velik in neroden, da neprestano piska in da je ravnanje z njim zapleteno, ne držijo več. V Sloveniji ga danes uporablja približno 35.000 ljudi. V drugi polovici 90. let so v Sloveniji slušne aparate začeli nadomeščati polževi vsadki, ki v primerjavi s slušnim aparatom, ki zvok le okrepi, ponujajo možnosti za uspeh tudi popolnoma gluhim. Operativni poseg, ki je potreben za vstavitev polževega vsadka v notranje uho, izvajajo v Sloveniji le na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo v Kliničnem centru. V desetih letih so z njim pomagali 133 pacientom, večinoma mlajšim. Vatovčeva pojasnjuje, da je uspeh odvisen od trajanja gluhosti - čim krajša je, tem večja je možnost za izboljšanje. Kot prvi v Sloveniji so v splošni bolnišnici Maribor vsadili tudi kostno vsidrani slušni pripomoček BAHA. "Slušni pripomoček, ki je pritrjen na kost za ušesom in prenaša zvok po kosti, je namenjen bolnikom z nerazvitim sluhovodom, bolnikom, ki ne morejo nositi slušnega aparata pri prevodni naglušnosti zaradi vnetij sluhovoda, in bolnikom s kroničnim vnetjem ušes," pravi Rokavčeva.

V nekaterih primerih je mogoče naglušnemu pomagati tudi z zdravili. Alenka Rokavec pojasnjuje, da je zdravljenje z zdravili zelo uspešno, kadar gre za prevodno okvaro (okvara na zunanjem ali srednjem ušesu) sluha kot posledico vnetja. Z nekoliko manjšim uspehom zdravila uporabljajo tudi pri zdravljenju akutne okvare sluha zaradi prevelike izpostavljenosti hrupu in pri nenadni idiopatski zaznavi okvare sluha, katere vzrok še danes ni znan.

Preberite zadnje članke