Kot je na konferenci pojasnil predsednik Zveze društev malih hidroelektrarn Slovenije, ki je konferenco tudi organizirala, Marko Gospodjinački, se dodatne nevarnosti lahko obetajo tudi z odprtjem slovenskega trga z električno energijo za tujce v sredini leta 2007. Prepričan je, da bo to še dodatno prispevalo k zmanjševanju razlike med nabavno in prodajno ceno, kar bo še dodatno pritiskalo na proizvajalce, naj zmanjšajo svoje cene. Lastniki malih hidroelektrarn upajo, da jih bo država v neenakem odnosu do velikih energetskih podjetij ščitila, kot je bilo tudi doslej. Vendar pri tem ostaja bojazen, da bi država določila, katere obnovljive vire energije je z vidika varovanja okolja smotrno uporabljati in kako, kar lahko bistveno vpliva na podporo in sofinanciranje gradnje in obnove malih hidroelektrarn.

V začetku devetdesetih let so male hidroelektrarne uživale varno državno podporo, ki je pripomogla k širitvi gradenj tovrstnih elektrarn. V drugi polovici se je odnos javnosti do malih hidroelektrarn poslabšal in odkupne cene elektrike so se znižale. Vendar so združeni lastniki hidroelektrarn ob prelomu tisočletja vendarle uspeli doseči sprejem varovalne energetske zakonodaje, ureditev glavnih okoljskih vprašanj, kot so koncesije.

Zaradi novih razmer in novosti pa se med lastniki malih hidroelektrarn znova poraja vprašanje, ali jih bo država tudi v prihodnje podpirala ali pa bodo morali zaveznike iskati med odjemalci. Ob tem se bojijo, da bi zaradi prevzema vodne direktive Evropske unije utegnili izgubiti kar 20 odstotkov svoje proizvodnje.