Požarja je tožil Edvard Oven , nekdanji direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, in sicer zaradi članka, ki ga je Požar objavil še kot urednik in novinar priloge Bulvar v Slovenskih novicah. Gre za zapis z naslovom Oj, Edo, joj, ki je bil v Novicah objavljen 11. februarja 2004, v njem pa je Požar med drugim zapisal: "Nobena skrivnost namreč ni, da se je Oven do zasebnega kapitala v BTC pritolkel izključno z denarjem slovenskih varčevalcev, kar je sploh njegova praksa."

Sodni senat, ki mu je predsedovala okrožna sodnica Andreja Sedej-Grčar , je bil soglasen, da sta besedi "izključno" in "pritolkel" žaljivi, kar velja tudi za besedno zvezo "kar je sploh njegova praksa". Na ta način je Požar z namenom zaničevanja napadel Ovnovo čast in dobro ime. Obdolženi se je zagovarjal, da v tem primeru ne gre za pisanje rumenega tiska, ampak tabloida in še, da je pomen besede "izključno" v tabloidu drugačen kot v resnem tisku. Sodišče se s tem ni strinjalo. Prav tako ni verjelo Požarju, da je informacije o Ovnu pred objavo članka preveril. Notranje ministrstvo je namreč že januarja leta 1997, torej sedem let pred objavo zapisa v Novicah, ugotovilo, da pri delovanju stanovanjskega sklada ni bilo nobenih nepravilnosti. To je na sodišču potrdil tudi Janez Kopač , nekdanji minister za okolje, prostor in energijo, pa tudi predsednik skladovega nadzornega sveta. Tudi v odgovoru tožilstva sodišču (z začetka letošnjega leta) je zapisano, da zoper Ovna ne poteka noben kazenski oziroma predkazenski postopek.

Za kaznivo dejanje razžalitve je zagrožena denarna kazen oziroma do šest mesecev zapora. Sodišče se je odločilo za sankcijo opominjevalne narave, torej pogojno kazen. Požarjev zagovornik, odvetnik Emil Zakonjšek , je že napovedal pritožbo na višje sodišče.