S spremembami zakona o praznikih, ki so začele veljati 15. oktobra, se je dan samostojnosti, ki ga v Sloveniji vsako leto obeležujemo 26. decembra, preimenoval v dan samostojnosti in enotnosti. Za preimenovanje dneva samostojnosti je državni zbor želel poudariti izpričano enotnost Slovenk in Slovencev ter vseh državljank in državljanov Republike Slovenije, ki so se na plebiscitu 23. decembra 1990 odločili za samostojno Slovenijo.

Državni zbor je s sprejetjem sprememb zakona vpeljal tri nove državne praznike, ki niso dela prosti dnevi, in sicer 15. september kot dan vrnitve Primorske k matični domovini, 23. november kot dan Rudolfa Maistra in 7. avgusta kot dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Ob sprejemanju sprememb zakona je parlamentarna večina nasprotovala predlogu opozicijskih Socialnih demokratov, po kateri bi po novem dan samostojnosti in enotnosti - državni praznik in dela prosti dan - namesto 26. decembra praznovali 23. decembra, ko je pred 15 leti za samostojno in neodvisno Slovenijo na plebiscitu glasovalo 95 odstotkov vseh, ki so se udeležili glasovanja.Državni zbor ni želel spremeniti leta 1991 ob sprejemanju osnovnega zakona večinsko sprejete odločitve, da se kot dan samostojnosti določi 26. december. Na ta dan je namreč takratna Skupščina Republike Slovenije razglasila rezultate 23. decembra 1990 izvedenega plebiscita. Plebiscita se je udeležilo kar 93,2 odstotka volilnih upravičencev, "za" samostojno in neodvisno Slovenijo pa se je odločilo 1.289.369 ali 88,5 odstotka volivcev.