Sindikalisti so ob tem takoj protestirali, češ da takšen predlog zakona ni v skladu z referendumsko voljo, po kateri lahko delajo ob nedeljah brez omejitev samo mali prodajalci nujnih življenjskih potrebščin. Sindikalistom se nemara zdi, da šteje minister Vizjak med nujno življenjsko blago tudi denimo male živali, pleskarske čopiče in celo satelitsko opremo.

Zmeda pri določanju, kateri življenjski izdelki so nujni, se je pojavila že ob pripravah na referendum, zdajšnja ponovitev pa kaže, da je bila takratna rešitev zanič. Zmeda potrjuje ocene, po katerih predlagatelji referenduma niso imeli pravega koncepta, kaj nameravajo z omejevanjem delovnega časa trgovin sploh doseči, ampak so želeli predvsem nasprotovati predsedniku Mercatorjeve uprave Zoranu Jankoviću. In ne samo to. Snovalci omejevanja delovnega časa trgovin so očitno spoznali, da bo treba vpeljati vrsto izjem, ko pa so jih začeli naštevati, se niso znali ustaviti. Zato so se med izjemami znašli vsi razen hipermarketov.

Zdajšnja kolobocija kaže, kako je predlog zakona nastajal: na ministrstvu za gospodarstvo so upali, da se bodo sindikalisti in trgovci sami zmenili, kakšen predlog zakona želijo; ker skupnega jezika niso našli, so na ministrstvu sestavili predlog, ki pa je napisan tako nespretno, da z njim najbrž ne bo zadovoljen nihče. Celo nasprotniki nedeljskega dela trgovin bodo imeli nemalo težav. Le kako naj pojasnijo, zakaj lahko prodajalka v ljubljanskem City Parku preživlja nedelje z družino, medtem ko mora trgovka v prodajalni z akustičnimi napravami prepustiti otroke ulici?

Poznavalci zato ne dvomijo, da se bo ustavno sodišče še ukvarjalo z delovnim časom trgovin. Predlog zakona je tako luknjičast, da mu ne bo zelo težko oporekati. Morda takole: trgovci so ob gradnji hipermarketov kalkulirali s sedemdnevnim odprtjem, zato utegnejo nekateri dokazovati, da učinkuje zakon za nazaj. Ali pa takole: predlog zakona privilegira nekatera podjetja; minister Vizjak je v spremljajočem gradivu namreč zapisal, da namerava z novimi določili o delovnem času "vplivati na konkurenčnost malih podjetij (malih trgovcev), za katera predstavlja nedeljsko obratovanje velik del prihodka".

Vlada je včeraj preložila odločanje o zakonskem predlogu. Zakaj, ni povsem jasno. Uradna razlaga pravi, da se morajo uskladiti v poslanskih skupinah. Morda pa so nekateri v koaliciji doumeli, kakšna farsa je postalo omejevanje delovnega časa nekaterih trgovcev, in so si vzeli nekaj dodatnega časa za razmislek.