Za nagrade se bodo potegovali: Matjaž Romih s svojim šansonom Dama reklama, Lado Leskovar z Vabilom (Silvester Stingl/Tone Pavček), Ana Vipotnik, ki bo zapela Orfejevo pesem (Silvester Stingl/Tone Pavček), Jure Ivanušič s svojim šansonom Žabja vas, Lara Jankovič s šansonom Jaz sem tista iz omare (Mirko Vuksanovič/Lučka Peljhan), Lidija Kodrič s komadom Moj koledar (Emil Glavnik/Metka Ravnjak-Jauk), Romana Kranjčan s šansonom Serenada (Lojze Krajnčan/Boris A. Novak), Nataša Artiček s pesmijo Igla (Bojan Simončič-Nataša Artiček/Svetlana Makarovič), Metod Banko s šansonom Če bom še živ (Andrej Goršič/Milan Jesih), Jana Kvas s svojo pesmijo Muzika Marije L., Nika Vipotnik s komadom Eva - blues (Sebastijan Duh/Andjelija Trkulja), Olivija s šansonom Brez sramu in brez strahu na glasbo in besedilo Gala Gjurina, Meta Vranič s šansonom Umrl je milijonar (Aleš Kersnik/Bina Štampe Žmavc), Patetico s pesmijo Nihče me ne bo videl jokat (Dejan Berden/Rok Vilčnik) in Andraž Hribar s svojo pesmijo Moj življenjski refren.

Žirija v sestavi literarni kritik Matej Bogataj, pesnik Ervin Fritz, skladatelj Mojmir Sepe ter skladatelj in glasbeni producent Žiga Stani bo izbrala najboljše besedilo, najboljšo glasbo in najboljšega izvajalca. Program bo vodila Maja Šumej.

Prvi predstavnik šansona kabaretnega sloga in kantavtor na Slovenskem je bil Frane Milčinski-Ježek. Med II. svetovno vojno je šanson cvetel v Totem teatru na Miklošičevi cesti v Ljubljani. Sodelovali so predvsem igralci, ki jih je okupator pregnal s Štajerske, in tudi Ježek. Šansoni so sestavljali precejšen del programa in čeprav so bili politično obarvani, jih je italijanski okupator toleriral, pod nemško okupacijo pa je teater zamrl. Ježek je po vojni nastopal na Veselih večerih Radia Ljubljana in nato še dolga leta z radijskih valov, televizijskih ekranov in na javnih nastopih po vsej Sloveniji pripovedoval zanimive življenjske zgodbe.

Slovenski šanson si je ob koncu 70-ih in v začetku 80-ih let s samostojnimi šansonjerskimi večeri utiral pot na Slovenski popevki, pa tudi na samostojnih koncertih posameznikov, ki so tej zvrsti posvetili posebno pozornost. Razcvet je prinesel festival šansona v Rogaški Slatini v drugi polovici 80-ih let. Živel je sedem let, potem so bili šansonjerski zanesenjaki spet prepuščeni sami sebi.

Leta 2001 je glasbeni program Radia Slovenija po zamisli odgovorne urednice Ivanke Mulec Ploj obudil festival slovenskega šansona. Zdaj poteka na dve leti. Na zadnjem leta 2003 je bil za najboljše besedilo nagrajen Andrej Rozman - Roza, za najboljšo glasbo Saša Olenjuk in za najboljšo izvedbo Aleš Hadalin.Vstop na četrtkov festival bo prost, prireditev pa bodo neposredno prenašali na 1. programu Radia Slovenija in na Radiu Maribor, je sporočila Ivica Artič z Radia Slovenija.