Zakon določa, da se reprezentativne in druge državne invalidske organizacije lahko (ni pa nujno) povezujejo v nacionalni svet invalidskih organizacij. Pogodbo o ustanovitvi, nalogah in razmerjih med njimi so organizacije dolžne predložiti ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

ENA POGODBA...

Svet usklajuje interese vseh invalidov v državi, jih zastopa v dialogu s strokovnimi združenji, državnimi organi in javnimi ustanovami ter predlaga skupne predstavnike invalidov v državne in tudi mednarodne organe ustanov, organizacij in združenj. Doslej je ministrstvo podelilo status 23 državnim ustanovam, petnajstim je priznana reprezentativnost.

Društvo YHD je pogodbo o ustanovitvi nacionalnega sveta že predložilo ministrstvu (o tem smo na naši strani že poročali), a zanj predlog ni pravno-formalno ustrezen in vključuje le tri od omenjenih 23 organizacij. To so YHD, sklad Silva in društvo Vita. Nobena od 17 zvez in društev, kolikor jih združuje SIOS, se tej pogodbi ni pridružila, kar pa je bilo tudi pričakovati. "Nikjer v zakonu ne piše, kakšno je minimalno število organizacij v nacionalnem svetu. Naš predlog je vsekakor ustrezen," opozarja Pečaričeva.

... IN ŠE DRUGA POGODBA

Po drugi strani pa je tudi SIOS sestavil svojo pogodbo. "Koncept se je oprl na pogovore in zaključke po decembrskem sestanku pri socialnem ministru Janezu Drobniču, kjer so vse invalidske organizacije predstavile svoje mnenje o svetu. Pogodba odpira vrata vsem organizacijam s statusom in ni razloga, da se tudi YHD ne bi vključil," poudarja Pogačnik.

YHD opozarja, da se SIOS na spletu kot nacionalni svet predstavlja že od leta 2000, ko zakon o invalidskih organizacijah sploh še ni bil sprejet. YHD to potezo vidi kot dokaz, da je zakon napisal SIOS sam z očitno podporo ministrstva oziroma v sodelovanju z njim, "da bi si tako ohranil monopol nad fundacijo FIHO in ekskluzivnostjo kreiranja invalidske politike v Sloveniji." Pečaričeva je zato zakon označila kot brezpomenski, saj je namenjen samo skupini ljudi, določeni z medicinskimi meritvami, ki ne morejo zajeti vseh invalidov.

ENI IN ISTI

V ekskluzivnosti leži za Pečaričevo tudi največji problem predstavljanja SIOS-a kot nacionalnega sveta: "To pomeni, da gredo vedno eni in isti na srečanja in izobraževanje v tujino, dobijo pomembne informacije in se prijavljajo na razpise." SIOS je član opazovalec Evropskega invalidskega foruma in ima prepoznavno vlogo tudi v Evropi, saj je, kot pravi Pogačnik, primeren sogovornik glede članstva in zastopanosti vrst invalidnosti.

Ker sodijo invalidske organizacije v nevladni sektor, v katerega država ne sme posegati, je ministrstvo od problematike dvignilo roke, češ, "invalidske organizacije bodo morale rešiti zaplet z medsebojnim konstruktivnim dialogom." Za YHD so taka dejstva samo izgovori. "To še ne pomeni, da država nima nadzora nad našimi organizacijami," poudarja Pečaričeva. Zato vseeno pričakuje, da bo ministrstvo ukrepalo in tudi v javnosti reagiralo na takšno "lažno in sramotno predstavljanje, ki kvari ugled Slovenije v tujini."

Tako sta se predsednik SIOS-a Boris Šuštaršič in prejšnji minister dr. Vlado Dimovski, ki sta se tudi sicer dobro razumela, zapeljala po Prešernovem trgu. Bo tudi zdajšnji minister mag. Janez Drobnič, ki sicer razmere, v katerih žive invalidi, zelo dobro pozna, raje imel mir v hiši? Glede na to, da prepušča dogovor društvu YHD in SIOS-u, bo očitno tako.