Vreme pa lahko napovedujemo tudi s pomočjo "ključa", za kar je poskrbel angleški astronom, John Frederick William Herschel (1738-1822), matematik in odkritelj gibanja prvin Sončevega sistema in Urana in dokumentarist več kot 800 dvojnih zvezd in 2500 meglic. Uvrščamo ga med utemeljitelje stelarne ali zvezdne astronomije. Med drugim je domneval, da vpliva Luna podobno kot na morje tudi na vreme. Izdelal je poseben vremenski ključ za napovedovanje vremena na temelju Luninih sprememb v času njenih štirih men. Najpomembnejše pri vsem skupaj je, da vemo, kdaj se spremeni Luna, to je, ob kateri uri nastopi posamezna od njenih men. Včeraj nekaj pred polnočjo je nastopil mlaj ali prazna luna, ponekod ji pravijo tudi črna luna. To sicer nima nobene zveze z zloglasnimi črnimi luknjami, temveč z dejstvom, da pri tej meni Lune ne vidimo. Iz razpredelnice, ki jo uporabljamo za tolmačenje Herschlovega ključa, lahko razberemo, da bo tudi v prihodnjih dneh vreme lepo.

Namreč, ob nastopu črne lune med 22. in 24. uro (upoštevati moramo krajevni čas) naj bi bilo v hladnejši polovici leta, to je med 16. oktobrom in 15. aprilom, v dneh, ki ji sledijo, vreme lepo. Herschlove vremenske napovedi za določen dan moramo razumeti tako, da naj bi se izpolnile približno v tistih dneh, ne pa prav na dan, ko nastopi ena od luninih men. Raziskovalci sicer ne morejo dokazati, da vpliva Luna na vreme tako, kakor vpliva na morsko gladino. Vendar opazovanja kažejo, da je Herschlov vremenski ključ sorazmerno zanesljiv. Pomanjkljivost pa je v natančnosti napovedi, do katerih pridemo s pomočjo ključa. Princip Herschlovega ključa si najlažje zapomnimo takole: vreme bo tem bolj zanesljivo lepo, čim bliže polnoči je Lunina mena, in tem bolj gotovo slabo, čim bliže je ena od štirih men poldnevu. Kljub vsemu pa za "vsak primer" vseeno raje še prisluhnimo vsakodnevni vremenski napovedi, ki jo pripravljajo naši prognostiki. Črno luno pa prihranimo za drugič, saj se je nenazadnje tudi na področju meteorologije v zadnjih dveh stoletjih marsikaj spremenilo.