Namreč, ob nastopu črne lune med 22. in 24. uro (upoštevati moramo krajevni čas) naj bi bilo v hladnejši polovici leta, to je med 16. oktobrom in 15. aprilom, v dneh, ki ji sledijo, vreme lepo. Herschlove vremenske napovedi za določen dan moramo razumeti tako, da naj bi se izpolnile približno v tistih dneh, ne pa prav na dan, ko nastopi ena od luninih men. Raziskovalci sicer ne morejo dokazati, da vpliva Luna na vreme tako, kakor vpliva na morsko gladino. Vendar opazovanja kažejo, da je Herschlov vremenski ključ sorazmerno zanesljiv. Pomanjkljivost pa je v natančnosti napovedi, do katerih pridemo s pomočjo ključa. Princip Herschlovega ključa si najlažje zapomnimo takole: vreme bo tem bolj zanesljivo lepo, čim bliže polnoči je Lunina mena, in tem bolj gotovo slabo, čim bliže je ena od štirih men poldnevu. Kljub vsemu pa za "vsak primer" vseeno raje še prisluhnimo vsakodnevni vremenski napovedi, ki jo pripravljajo naši prognostiki. Črno luno pa prihranimo za drugič, saj se je nenazadnje tudi na področju meteorologije v zadnjih dveh stoletjih marsikaj spremenilo.
Vremenski ključ
Svečnica pred tednom dni nam je namignila, da zima še ni rekla zadnje besede. Čeprav so jo minule dni še dodatno odganjale najrazličnejše maske, bomo kmalu videli, kako uspešne so bile letos pri tem početju. Danes, na pepelnično sredo, ponekod po Sloveniji pokopavajo pusta samega ali katero od njegovih pojavnih oblik, marsikje je to kar baba. Da se zima res ne bi vrnila, te like ponekod za vsak primer še zažgejo, pred tem pa celo razžagajo. Ali je pokop zadoščal za dokončno odslovitev zime, pa se bomo lahko prepričali že v naslednjih tednih. Babe torej niso krive le za jesenski podaljšek poletja (babje poletje), temveč imajo prste vmes tudi pri zimi. To potrjuje besedna zveza starka zima (starka pomeni v tem primeru staro babo), ki je pri nas kar pogosta, seveda le takrat, ko imamo opravka z dolgotrajno mrzlo in belo zimo. Naši severni sosedje, ki so dobili na senčni strani Alp minuli teden obilno snežno pošiljko (nekaj od tega je nasulo tudi Štajercem!), pravijo snegu tudi "belo zlato". K njegovemu oplemenitenju pripomoremo tudi Slovenci z množičnim obiskovanjem tamkajšnjih smučišč.