Vlada je na današnji redni seji potrdila besedilo interventnega zakona, ki po besedah podpredsednika vlade Mateja Arčona izkazuje »namen, da začnemo z uresničevanjem odločbe ustavnega sodišča«. Ob današnji kratki predstavitvi rešitve, ki naj bi nastala predvsem v kabinetu predsednika vlade, je bilo še nekaj nejasnosti, vlada pa je napovedala, da bo podrobnosti zakona podrobneje predstavila, ko ga bo poslali v državni zbor. Po neuradnih informacijah predlog zakona, ki bo nekoliko zvišal plače sodnikov in tožilcev, bolj kot ne ohranja rešitve, kakršne so bile zamišljene že pred usklajevanjem. Sodnikom naj bi se na prvi stopnji plače dvignile za tri plačne razrede, višjim sodnikom za dva, vrhovnim sodnikom pa za en plačni razred. Predlog zakona bodo v državni zbor poslali po rednem postopku in ne po skrajšanem, kot je bilo sprva predlagano, uporabljati pa bi se začel z začetkom prihodnjega leta.
Sodstvo s predlogom ni zadovoljno
V sodniškem društvu so nam medtem pojasnili, da vlada njihovih pripomb ni upoštevala, tako da po njihovi oceni zakon, tudi če bo stopil v veljavo, še zdaleč ne uresničuje ustavne odločbe, ki je ugotovila protiustavno nesorazmerje med plačami sodnikov in plačami funkcionarjev preostalih dveh vej oblasti. Podobno so tudi v sodnem svetu soglasno sprejeli sklep, da načrtovane spremembe niso sprejemljive niti z vsebinskega niti s časovnega vidika. Ustavno sodišče je namreč poudarilo, da morajo biti plače funkcionarjev vseh treh vej oblasti enakopravne in relativno primerljive, med plačo najslabše plačanega poslanca in okrajnega sodnika začetnika pa je trenutno osem plačnih razredov razlike. Interventni predlog bo to razliko v plači zgolj zmanjšal na pet razredov, pri čemer so pri sodnem svetu izpostavili, da so poslanci upravičeni tudi do mesečnega pavšala za pokrivanje materialnih stroškov, ki znaša med 500 in 800 evrov neto.
Sodni svet je v predlogu zakona zmotilo tudi, da bo vrhovni sodnik svetnik na vrhuncu svoje kariere napredoval za samo en plačni razred ter »da se bodo zaradi neenakomerne uvrstitve funkcionarjev sodne veje oblasti v nove plačne razrede ne le ohranila nesorazmerja med funkcionarji različnih vej oblasti, temveč brez utemeljenega razloga tudi porušila notranja razmerja med sodniki različnih stopenj«. Prav tako so pri sodnem svetu prepričani, da bi morala vlada iskati rešitve, ki bi začele učinkovati za nazaj, in sicer najkasneje od 3. januarja letos, ko se je iztekel rok za odpravo protiustavnosti.
Menjava poročevalca na ustavnem sodišču
Ker državni zbor roka ni spoštoval, se je sodni svet vmes ponovno obrnil na ustavno sodišče, od katerega je zahteval, da naj samo določi, na kakšen način naj se uresniči omenjena sodna odločba. Ustavni sodniki so zahtevo sodnega sveta že nekajkrat uvrstili na sejo, po neuradnih informacijah pa se je v zadevi enkrat že zamenjal poročevalec. Sprva je bil to ustavni sodnik Klemen Jaklič, vlogo poročevalca pa naj bi nato prevzel Rok Čeferin.
Današnja odločitev vlade, ki bo predlog zakona o uvrstitvi funkcij sodne oblasti in državnotožilskih funkcij v plačne razrede zaradi odločbe ustavnega sodišča v prihodnjih dneh poslala v državni zbor, na postopek na ustavnem sodišču sicer ne bo vplivala. Če bi predlog zakona v celoti zajel napotila ustavnega sodišča iz osnovne odločbe in sistemsko uredil materialno neodvisnost sodnikov, bi sicer sodni svet izgubil pravni interes. Toda ker interventni zakon plačno problematiko v sodstvu rešuje zgolj delno, danes potrjeni predlog zakona postopka na ustavnem sodišču ne bo ustavil. Po naših neuradnih informacijah naj bi ustavni sodniki odločili že v kratkem, na eni izmed prihodnjih sej.
