Nagrajena knjiga, ki je izšla pri založbi KUD Sodobnost International, je povest, ki po literarni zvrsti sodi v živalski realizem. Zgodbo namreč pripoveduje pes Aksel, ki ni vsakdanji pes. Vse, kar se je Aksel naučil o sebi in svetu, se je naučil z gledanjem televizije v zavetju varnega doma. Tako si recimo želi postati vremenski napovedovalec. Ko nekega dne v parku spozna nove (pasje) prijatelje, nenadoma ugotovi, da v resnici ni človek, ampak pes. Akslovo življenje se obrne na glavo, saj se v njem postopno prebudi odpor do vloge odišavljenega ljubljenčka, ki kmalu tako zraste, da zbeži, pustolovščina pa se začne. Tako se skozi knjigo počasi sprijazni s svojo pasjo identiteto, saj se izkaže, da mu tek, potepanje, lovljenje palice in čohljanje zelo prijajo, in tako začne opazovati svet s pasje perspektive.
Sporazumevanje v človeškem jeziku
Strokovna žirija, ki so jo letos sestavljali Magdalena Svetina Terčon (predsednica), Igor Bratož, Mateja Gomboc, Petra Kolmančič in Tomo Podstenšek, je v utemeljitvi zapisala, da se »avtoričina jezikovna inovativnost kaže na besedni ravnini, denimo pri prirejanju stalnih besednih zvez, pri predstavljanju človeških poklicev in karakterjev kot človeških pasem (vremenarji, veterinarji, gospodarji, kreteni) ter pri Akslovem učenju novih besed. Avtorica pa v delu uporabi tudi prepoznavne medbesedilne reference na slavne literarne pse, kot so Lesi, Dingo, Runo, Kazan ali Hektor«. Po oceni žirije je odlika nagrajenega dela v tem, da kljub temu, da Aksel misli, da je človek, ne zna govoriti s svojo lastnico. »Psi in druge živali se sporazumevajo med seboj v človeškem jeziku, da jih mladi bralec razume, hkrati pa je poudarjeno, da le redki ljudje zmorejo razumeti živali,« je zapisala žirija. Poleg Nataše Konc Lorenzutti so bili letos za desetnico nominirana še dela Irene Androjna, Jane Bauer, Milana Dekleve, Neli Filipić, Nejca Gazvode, Manice Klenovšek Musil, Gaje Kos, Vinka Möderndorferja in Anje Štefan.
O avtorici
Nataša Konc Lorenzutti je diplomirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani na oddelku za dramsko igro in umetniško besedo, kjer je leta 2010 končala še magistrski študij umetniške besede. Med letoma 1993 in 1999 je bila kot igralka angažirana v dveh poklicnih gledališčih, od leta 1999 pa se posveča pisanju za otroke in mladostnike. Doslej je izdala 28 knjig, od tega 22 za otroke in mladostnike. Njena dela so bila večkrat nominirana za večernico in desetnico, prav tako je prejela priznanja zlata hruška in častno listo IBBY. Njena najpomembnejša dela za otroke in mladostnike so romana Avtobus ob treh in Gremo mi v tri krasne ter povesti Zvezek in brezvezek Nisem smrklja ter Kdo je danes glavni.
