Veliko sem razmišljal o tem, kako bi se poklonil dediščini vinogradništva in vinarstva tukaj v Ritoznoju. Prej smo živeli v bloku v Mariboru, starši pa so to staro viničarsko hišo kupili kot vikend. Ker sami nimamo nobenega vinograda, živimo pa med vinogradi in že od malega rastem skupaj s to staro hišo, sem prišel na idejo, da bi lahko uporabljal stare zavržene sode za izdelavo pohištva. Čeprav nisem mizar, ampak ekonomist, sem že od nekdaj v stiku z lesom, saj sem zbiral in restavriral staro pohištvo in veliko sodeloval pri obnovi in popravilu hiše.
Pravite, da je bila to nekoč viničarska hiša. Ampak kot viničarske hiše si danes predstavljamo precej manjše hiše, bolj podobne kajžam kot pa hišam, kot je vaša.V tej hiši so bili do druge svetovne vojne vinska klet in oprema za delo v vinogradih ter hlevi, shramba za žito in druge pridelke, ki so jih od tukaj razpošiljali na Windisch-Graetzeve gradove in pristave. Tem hišam z nadstropjem, ki so bile na podeželju redke, so nekoč rekli štok. Zato je tudi ime blagovne znamke Štokwenzel, saj gre za kombinacijo besede štok in mojega priimka. Še zdaj ljudje v naših krajih rečejo, da Wenzli živijo v tistem štoku.
Imate morda z nekdanjimi lastniki kaj stika?Imam. Windish - Graetz so verjetno edina družina, ki se je odpovedala vsemu imetju, kar so imeli tukaj. Dediči niso podali niti enega zahtevka za vrnitev nekdanje lastnine. Leta 2016 je bila v Slovenskih Konjicah razstava o rodbini Windisch - Graetz in tam sem spoznal potomce lastnikov naše hiše in jih povabil, naj pridejo na obisk. Bili so navdušeni, da se njihova dediščina ohranja. Niso pa vedeli, da ta hiša obstaja, ker je niso našli v svoji dokumentaciji. Je pa knez Mariano Hugo von Windisch - Graetz eden pomembnejših ljudi v Vatikanu in tudi aktualni veleposlanik Suverenega malteškega viteškega reda v Republiki Sloveniji.
Ali drži legenda o nastanku imena kraja Ritoznoj, ki pravi, da je tistim ki so lazili v gričevnate vinograde, pot tekel po hrbtu navzdol po riti?Ta je res najbolj razširjena, ampak obstajata še dve zgodbi, ki sta dokaj pristni. Ena pravi, da se kraj tako imenuje zato, ker če iz vasi Klopce v dolini pogledaš Ritoznoj, vidiš dejansko dva gola hribčka, posejana s trto, med njima pa teče potok, tako da je vse skupaj videti kot rit po domače. Kot sem se pred petindvajsetimi leti pogovarjal z danes že pokojnim profesorjem, ki je raziskoval imena krajev, mi je povedal, da so nekoč dejansko imenovali kraje tudi po tem, kako so videti. Druga legenda pa je ta, da je bil nekoč lastnik tega ozemlja grof von Rittersberg, po katerem je Ritoznoj do dvajsetih let prejšnjega stoletja nosil ime Rittersberg. Ta grof je bil menda precej pretkan. Obstaja legenda, da je nekega dne svojim delavcem v vinogradih namignil, da lahko vse grozdje, ki ga bodo nabrali v enem dnevu, obdržijo zase. In so se lotili nabiranja z malce večjo hitrostjo kot sicer, naslednji dan pa je zadovoljne kmete pričakal v vinogradu in jim dejal, da od slej naprej od njih pričakuje, da bodo pobirali grozdje z enako vnemo in hitrostjo kot včeraj, ko so ga nabirali zase. In potem so ga krstili za »ritoznojčana«, saj jim je zaradi povečane amplitude dela tekel znoj do riti.
Zgodba slehernega vašega izdelka se, kot pravite, začne z iskanjem in izborom starih sodov. Od kod torej prihajajo k vam rabljeni sodi in za kakšne sode gre glede na to, da obstaja kar veliko različnih primerkov in dimenzij vinskih sodov?Če potrebujem barik sode, imam nekaj vinarjev, s katerimi sodelujem in mi prodajo kak rabljen sod, kupujem pa jih tudi v Italiji in Avstriji. Drugače pa me ljudje že poznajo in me pokličejo, če imajo kakšen sod, ki ga nameravajo zavreči. Pa naj gre za manjše ali večje sode. Največji sod, ki sem ga imel v uporabi, je bil iz Kleti Krško, imel je prostornino 13.000 litrov, pa tudi tri- in pettisoč litrske sode iz stare Marofove kleti sem že obdeloval. Je pa pri teh večjih sodih zadeva precej kompleksna, ker moraš zelo paziti, kako jih razstavljaš, varnost je na prvem mestu. Ko dobiš zelo stare sode, jih je najprej treba sčistiti, ker so zelo umazani, da sploh vidiš, kaj je uporabno. Stoječa luč, ki je bila hkrati eden mojih prvih izdelkov, sem denimo izdelal iz starega barik soda iz Kleti Brda, v katerem je zorel cabernet sauvignon.
Ste pa nabor izdelkov precej razširili.Da. Na začetku je bilo res največ luči, servirne deske in pribor, danes pa delamo že bolj kompleksne stvari, kot so furnir za stenske obloge in pohištvo, vinske vitrine, žari, okviri za očala …
Kako pa je z lesom? So katere vrste lesa, iz katerega so narejeni, bolj primerne za reciklažo kot druge?Največ sodov je narejenih iz hrasta, tudi akacije, pri obeh je postopek obdelave enak. Bolj gre za to, da ima vsak les iz posameznega soda neki svoj barvni odtenek. Pri steklenicah je podobno. Uporabljam večje in manjše flaškone za vino, pa več litrske in peninske 0,75-litrske buteljke.
Pa vse izdelujete povsem sami ali imate tudi že kakšne podizvajalce?Vse izdelke v osnovi oblikujemo in naredimo sami. Seveda pa zaradi veliko tehnik pri izdelavi nekega izdelka sodelujemo z več posamezniki oziroma podjetji. Pri topljenju steklenic, ki se uporabljajo za luči, servirne krožnike ali dekoracijo, sodelujem s kolegom, ki je steklar in ima peči za topljenje stekla, pri varjenju in izrezu posameznih kovinskih delov sodelujem s podjetjem z laserskim izrezom in varilsko delavnico. Vsi pa prihajajo iz lokalnega okolja.
Izdelujete tudi kakšne izdelke po naročilu?Seveda, sodelujem tudi z veliko arhitekti, ki projektirajo interierje, in skupaj realiziramo čudovite projekte.
Kje prodate največ izdelkov, doma ali v tujini?Zanimanja je veliko tako doma kakor tudi v tujini, kjer se pogosto predstavljamo na različnih vinskih dogodkih. V Grajski vinoteki na ljubljanskem gradu je denimo ena naša viseča trimetrska luč, pa v hotelu City v Mariboru so tudi naši izdelki, naše servirne izdelke uporabljajo tudi v eni najboljših avstrijskih restavracij Die Weinbank v Ehrenhausnu oziroma Ernovžu na avstrijskem Štajerskem. Drugače pa se naši izdelki znajdejo v marsikateri vinoteki, vinski kleti, restavraciji ali gostilni, pri veliko vinarjih in pa seveda v številnih domovih po Evropi. Trenutno pripravljamo tudi spletno trgovino, sicer pa imamo veliko obiskov na domu, kjer imamo poleg delavnice tudi razstavni prostor.
