Otto von Habsburg, najstarejši sin zadnjega avstrijskega cesarja in ogrskega kralja Karla I., politik, publicist in ugleden evropski državnik, ki je umrl 4. julija 2011, je bil med letoma 1973 in 2004 tudi predsednik Panevropske zveze, med letoma 1979 in 1999 pa član evropskega parlamenta. Vso kariero se je zavzemal za svobodno, združeno in socialno naravnano Evropo, glasno je zagovarjal tudi načrte o slovenski osamosvojitvi in bil velik zagovornik širitve ter povezovanja Evropske unije. Ob njegovi smrti je tedanji predsednik evropskega parlamenta Jerzy Buzek izjavil, da je umrl evropski velikan, vodilna osebnost povezovanja Evropske unije.
Ogrski in češki kralj vnuk Barbare Celjske
»Veseli me, da razstavo o Ottu von Habsburgu, zadnjem habsburškem kronskem princu, v Celju gostimo v času, ko tudi naša država obeležuje 20. obletnico vstopa Slovenije v Evropsko unijo. V veliko čast pa nam je tudi, da smo ob tem gostili številno delegacijo, ki se je lahko seznanila z bogato dediščino našega mesta. Na tak način krepimo odnose tako s sosednjo državo kot tudi s prijateljskim mestom Veszprem,« je ob odprtju poudaril celjski župan Matija Kovač. Razstava o Ottu von Habsburgu je do konca tega meseca na ogled v Knežjem dvoru Pokrajinskega muzeja, ki je bil nekoč tudi rezidenčni grad grofov in knezov Celjskih. Skozi več stoletij so bili odnosi med celjskimi grofi in Habsburžani kompleksni, a tudi tesni. Celjski grofje, ki so se najprej imenovali Žovneški gospodje, so se namreč v 14. stoletju še pravi čas postavili na stran Habsburžanov in leta 1308 postali habsburški vazali. V nekem obdobju pa so bili celjski grofje in Habsburžani tudi sorodstveno povezani. Avstrijski nadvojvoda ter ogrski in češki kralj Ladislav Posmrtni je bil namreč vnuk Barbare Celjske, njegov oče pa je bil Habsburžan. Po spletu dogodkov je skrbništvo nad njim dobil Ulrik II., Celjani pa s tem oblast v vojvodini Avstriji, po letu 1456 pa še kraljevo namestništvo na Ogrskem.
Otto von Habsburg je bil velik optimist
Pobudnik odprtja razstave je bil Andrej Rahten, v Celju pa sta bila tudi madžarski veleposlanik v Parizu Georg von Habsburg, sicer sin Otta von Habsburga, in vnuk Otta von Habsburga Karoly Konstantin Habsburg. »Moj oče se je vselej zelo zavzemal za povezovanje in sodelovanje, daleč najpomembnejšo vlogo pa je imel pri združevanju Evrope. Zanj pojem Evropske unije ni predstavljal le gospodarskega povezovanja, ampak se je zavedal vprašanja pomembnosti varnosti in stabilnosti. Bil je tudi velik optimist in je vselej poskušal v vsem najti pozitivne rešitve. Tako bi morali ravnati tudi dandanes in s pozitivnim mišljenjem iskati dobre rešitve za prihodnost,« je ob odprtju poudaril njegova ekscelenca Georg von Habsburg. Otroštvo in mladost Otta von Habsburga so zaznamovale težke gmotne razmere in številne selitve po Evropi. Vseskozi je nasprotoval nacizmu in »hitlerjanski« viziji Evrope, med drugo svetovno vojno pa je s svojimi diplomatskimi stiki pomagal več tisoč preganjanim ljudem. Še več, v Združenih državah Amerike, kot razkriva razstava, je navezal stike s takratnim ameriškim predsednikom Franklinom D. Rooseveltom ter izvedel številna predavanja proti nacizmu in se na vseh forumih zavzemal za obnovitev avstrijske neodvisnosti.
