Navedek članka se glasi:
»Ker smo za dopis izvedeli iz neuradnih virov, smo na filozofsko fakulteto naslovili vprašanje, ki zadeva omenjeni dopis dekanata. Odgovorili so nam, da tega dopisa niso nikoli poslali niti o njem nič ne vedo. Le slab teden kasneje pa smo na Dnevniku prejeli sporočilo predstavnikov Sindikata Filozofske fakultete (VSS FF), v katerem omenjajo dopis, ki naj ga dekanat ne bi nikoli spisal, kaj šele razposlal predstojnikom oddelkov.«
Trditvi, da smo odgovorili, da dopisa predstojnikom oddelkov nikoli nismo poslali in da o njem ničesar ne vemo, odločno nasprotujemo. Novinar nas je v korespondenci po elektronski pošti z dne 17. 4. zgolj vprašal, ali je »MVZI na našo fakulteto poslal dopis o tem, da želijo zmanjšati število magistrskih mest«. Novinarju smo 18. 4. odgovorili, da takšnega dopisa z MVZI nismo prejeli, kar ustreza dejstvom.
Od novinarja smo sicer prejeli dodatno vprašanje 26. 4., zaradi odsotnosti vodstva – o čemer smo novinarja obvestili –, pa smo se zanašali na našo pravico do posredovanja odgovora v sedmih delovnih dneh, ki izvira iz 45. člena zakona o medijih. Ta rok je potekel v četrtek, 9. 5., a kljub temu na naš odgovor pri Dnevniku niso počakali in so objavili novico, ki ne drži in Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani prikazuje v škodljivi luči.
Dodajamo odgovor v povezavi z omenjenim dopisom oddelkom fakultete. V dopisu smo predstojnike oddelkov pozvali, naj pripravijo strategije, kako bi povečali zanimanje za študij humanistike in družboslovja ter ukrepe, ki bi prispevali k večji privlačnosti študijskih programov/smeri in posledično k boljši prehodnosti in hitrejšemu zaključevanju študija.
Opravili naj bi tudi analize vpisa na svojih programih za zadnjih deset let ter presodili, ali bi v luči pričakovanja manjših generacij kazalo zmanjšati število vpisnih mest predvsem tam, kjer je razkorak med razpisanimi vpisnimi mesti in dejanskim vpisom precej velik. Velik razkorak med številom vpisnih mest in dejansko zapolnjenimi mesti pri bodočih kandidatih lahko ustvarja slab ali napačen vtis o stanju na programu ali smeri. Med možnimi ukrepi smo našteli združevanje študijskih programov znotraj fakultete, povezovanje z drugimi članicami univerze, preoblikovanje študijskih programov in uvajanje novih vsebin.
Na fakulteti imamo precej programov, ki so edinstveni v regiji in nacionalno pomembni, čeprav se nanje vpisuje majhno število študentov. Z univerz v regiji dobivamo prošnje za sodelovanje pri vsebinah, ki jih pri njih ne ponujajo. Zato je njihovo ohranjanje nujno pomembno, najverjetneje pa bo zaradi drugačnih navad generacij, ki se vpisujejo na fakulteto, treba izvesti tudi strukturne spremembe.
prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar, dekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
