Ljudje se razlikujemo po svoji splošni nagnjenosti k proaktivnosti ali proaktivnosti kot osebnostni lastnosti. Analiza s prek 1000 slovenskimi zaposlenimi, ki po naravi dela lahko delajo hibridno (deloma v pisarni in deloma na daljavo), je pokazala, da je proaktivna osebnost pomemben napovednik proaktivne socializacije. Ne preseneča, da so proaktivni posamezniki bolj proaktivni tudi v delovnih odnosih, vendar raziskava razkriva tudi, da se naša proaktivnost v odnosih viša z delovno dobo ter da se v delovnih odnosih bolj proaktivno vedejo ženske.
Kakšen je pomen hibridnega dela za proaktivnost v delovnih odnosih?Zaposleni, ki delajo hibridno, se pogosteje vedejo proaktivno v delovnih razmerjih. Prav tako se proaktivnost v delovnih odnosih veča s številom dni, ko posameznik lahko dela na daljavo. Nasprotno pa so posamezniki, ki delajo samo na daljavo, manj proaktivni v svojih delovnih odnosih. Delo na daljavo tako negativno vpliva na proaktivnost v delovnih odnosih, vendar hibridno delo, ko posameznik dela na daljavo do vključno štiri dni v tednu, pozitivno vpliva na proaktivno socializacijo na delovnem mestu.
Tako smo odkrili obrnjeno U-krivuljo, ki pomeni, da sta obe skrajnosti – delo samo v pisarni in zgolj na daljavo – slabši od hibridnega dela. Uvedba hibridnega dela v organizaciji poveča verjetnost, da se bodo zaposleni v delovnih odnosih vedli proaktivno. Vendar je delo na daljavo za proaktivnost koristno le do neke mere – do takrat, ko posameznik dela zgolj na daljavo. Takrat se proaktivnost v odnosih spet zmanjša.
Kaj lahko iz tega sklepamo?To je pomembno, ker je proaktivnost v delovnih odnosih pomemben napovednik kakovosti odnosa. Večja proaktivnost v odnosih načeloma vodi v višjo kvaliteto odnosa. Tako lahko trdimo, da ima hibridno delo prek dviga proaktivnosti v delovnih odnosih potencial, da pozitivno vpliva na kvaliteto odnosa, ki se razvije na delovnem mestu – vendar le, dokler se zaposleni vsaj en dan na teden še vedno zberejo v pisarni in gradijo odnose »na staromoden način« – v živo.
