To sicer ni njen prvi obračun s politiko, saj je leta 2009 nameravala kandidirati že na predsedniških volitvah kot kandidatka Zelenih. Takrat je dejala, da ji priljubljenost omogoča položaj, s katerega hoče in mora govoriti. »Nesprejemljivo je, da ta narod živi v revščini, koplje po smetnjakih. V 90. letih prejšnjega stoletja smo se borili za tisočletne sanje. Osamosvojili smo se, dobili državo, zastavo, grb, izgubili pa smo svojo zemljo. Ne moremo si pomagati,« je povedala in dodala, da so sanje izgubili v trenutku, ko so začeli prodajati zemljo.
Predsedniške sanje so se kmalu razblinile, saj ni zbrala dovolj podpisov, pri tem pa je med drugim sporočila: »V tej kampanji sem pridobila ogromno izkušenj in z obžalovanjem ugotavljam, da narod kot večina ne izbira svojih predstavnikov ali predsednikov, saj tisti, ki imajo moč, denar, organizacijo in logistiko, suvereno vladajo tistim, ki tega nimajo. Demokracija je privid vladavine naroda, ker organizirane skupine moči manipulirajo z večino prek svojega vpliva in denarja.«
